Bodo Američani partnerji v NKBM?

Finančni minister Franc Križanič se po seji vlade ni mogel izogniti vprašanju o obisku v avstrijskem Kitzbühlu in srečanju z glavnim izvršnim direktorjem ameriškega bančnega velikana Goldman Sachs za Nemčijo, Avstrijo, Rusijo ter Srednjo in Vzhodno Evropo ter očitkov, da je služba za odnose z javnostjo na ministrstvu njegovo pot prikrivala. Po njegovih pojasnilih je bila to službena pot, ki je evidentirana. Ne vidi razloga, zakaj naj bi ga zanikali. Na vnovične očitke, da je šlo za sprenevedanje, je znova odgovoril, da ničesar ne prikrivajo.

Pojasnil je, da navezujejo stike z vlagatelji, za katere ocenjujejo, da jih Slovenija zanima in da so lahko koristni za njen razvoj. Sestanek z Debeliusom minuli petek je bil po njegovih besedah dlje časa načrtovan. Na vprašanje, zakaj se z vlagatelji ne pogaja agencija, pa je odgovoril, da bo vstopila, ko bo interes dovolj velik, trenutno pa sam navezuje stike z vlagatelji z vsega sveta.

Premier Borut Pahor je zatem poudaril, da je sam prosil in dal navodila Križaniču, da se pogovarja z možnimi tujimi vlagatelji, in pri tem zahteval, da to počne brez posrednikov. Za sestanek z Dibeliusom sicer ni vedel, a to tudi ni bilo potrebno.

Sestanki nekaj običajnega?

Tudi strokovnjaki se strinjajo, da ugled države zaradi tajnega obiska Križaniča v mondenem smučarksem središču ni pod vprašajem, prav nasprotno. "Treba je postaviti v neko drugo luč in osnovna zadeva je, da so danes nekatera podjetja celo pomembnejša kot države," pravi Milan Brglez. Peter Kraljič pa pravi: "Taki pogovori so ponavadi diskretni in se ne obešajo v javnost. Jaz ne vem sicer kaj sta se pogovarjala, ampak to zame ni nič presenetljivega."

Presentljivo pa je, da so se o sestanku na ministstvu sprenevedali, ministrov svetovalec Žiga Čebulj pa je kakršenkoli obisk v Kitzbilu zanikal. Danes Križanič tega ni želel komentirati. Ob tem upokojeni direktor Kraljič pravi, da če je bil minister v Kitzbuhlu, nima smisla zanikati. "Ali bi morali biti brez komentarja ali pa bi morali povedati," je prepričan. Če so sestanek poskušali prikriti, je vse bolj dvomljiva tudi vsebina Kitzbilskih pogovorov. Uradno so besede tekle le o dokapitalizaciji NLB.  Goldman Sachs naj bi bil pripravljen vložiti 50 milijonov evrov. Tri dni po kitzbuhlskem sestanku pa je Goldman končal tudi posel izdaje obveznic v vrednosti milijarde in pol.

Za sodelovanje strateških partnerjev pri dokapitalizaciji NKBM

Vlada je sicer agenciji za upravljanje s kapitalskimi naložbami države podala mnenje, da lahko v okviru 51-odstotnega državnega deleža ob primernih pogojih pri dokapitalizaciji Nove kreditne banke Maribor (NKBM) v lastništvo vstopi tudi strateški partner.

Interesentov naj bi bilo po Križaničevih besedah več, pri čemer ni zanikal, da je med njimi tudi Goldman Sachs. Kot je pojasnil, glavni vzrok za dokapitalizacijo druge največje banke, ki je v pretežni državni lasti, ni samo ustvarjanje pogojev za širitev posojilne dejavnosti, temveč tudi izboljšanje strukture v okviru skupine NKBM in sposobnosti banke za širitev v regiji, na primer v Italijo in Avstrijo.

Uprava in nadzorni svet banke sta pripravila predlog za dokapitalizacijo, agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami države pa zdaj potrebuje strateško usmeritev vlade kot lastnika o postopku dokapitalizacije in ne toliko glede same višine.

Kot je spomnil finančni minister, je vlada že na skupščini julija 2009 potrdila, da se strinja s povečanjem kapitala, danes pa je dala agenciji še mnenje, da se je pripravljena odreči sodelovanju v dokapitalizaciji, v kolikor se dobi strateškega partnerja, ki bi bil v okviru 51-odstotnega lastniškega deleža države pripravljen podpisati delničarski sporazum, po katerem bi imela država v primeru izstopa predkupno pravico po primerni ceni. Ta bo namreč po Križaničevem prepričanju ob izboljšanju gospodarskih razmer višja.

Če pa do tega ne bo prišlo, vlada sicer še vedno podpira vstop institucionalnih vlagateljev v lastništvo banke, a bo država ob tem ščitila svoje interese s sodelovanjem v dokapitalizaciji. Vire bo v tem primeru tako kot pri dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke (NLB) pridobila s prodajo ustreznega državnega premoženja in tako ne bo neposredno vplivala na dodatno zadolžitev.

Odločitev o dokapitalizaciji NLB je dokončna

Glede dokapitalizacije NLB je ponovil, da je odločitev zanjo dokončna in da se dvofazno odvija v višini 250 milijonov evrov in po ceni 116 evrov na delnico. Vlada je po Križaničevih besedah zainteresirana, da pri njej z ustreznim deležem sodeluje tudi druga največja lastnica, belgijska KBC, pogajanja z njo pa sedaj vodi agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami države in o njih redno obvešča ministrstvo. Ker bo vlada dokapitalizacijo morala priglasiti tudi pri Evropski komisiji, je pojasnil, da imajo v Bruslju zaradi trenutnih razmer v finančnem sistemu pozitiven odnos do dokapitalizacij bank s strani države.