Pri NBS o možnosti, da del deviznih rezerv hranijo v juanih, razmišljajo zaradi "visoke stopnje deviznih rezerv, dejstva, da je juan vključen v valutno strukturo srbskega zunanjega dolga, pa tudi zaradi internacionalizacije juana in njegovega vse večjega pomena v globalnem plačilnem prometu in na mednarodnem finančnem trgu", so pojasnili za portal srbske televizije N1.

Poudarili so, da končne odločitve o tem še niso sprejeli. Obenem so izpostavili, da se valutna struktura deviznih rezerv določa v skladu z valutno strukturo zunanjega dolga Srbije, in spomnili, da je Srbija kitajski juan že leta 2015 uvrstila na seznam valut, s katerimi se lahko trguje na domačem deviznem trgu.

Dolg Srbije do Kitajske se je v zadnjih desetih letih povečal za 12-krat, s 305 milijonov evrov na 3,7 milijarde evrov, so pokazali podatki NBS, ki jih je nedavno objavila mreža Radio Slobodna Evropa.

Možnost o vključitvi juana v srbske devizne rezerve je v torek ob robu vrha pobude Pas in pot v Pekingu napovedal že srbski predsednik Aleksandar Vučić. Takrat je po poročanju srbskih medijev izpostavil, da je Kitajska drugi največji zunanjetrgovinski partner Srbije, blagovna menjava med državama pa se je v zadnjem desetletju povečala za 185-krat.

Srbija in Kitajska sta v torek v navzočnosti Vučića in kitajskega predsednika Ši Džinpinga podpisali več sporazumov, med katerimi je najpomembnejši sporazum o svobodni trgovini. Sporazum se nanaša na skoraj 10.500 srbskih in skoraj 9000 kitajskih izdelkov.

V Bruslju so ob tem opozoril, da bo Srbija na dan, ko bo postala članica Evropske unije, morala izstopiti iz vseh dvostranskih bilateralnih sporazumov s tretjimi državami.