Posojilo v višini 130 milijonov evrov, ki ga je pri Novi Ljubljanski banki (NLB) najel Infond Holding, se izteče v sredo. V NLB čakajo na odgovor Infond Holdinga, vse več pa je ugibanj o usodi 12,5 odstotka Mercatorja in 20 odstotkov Pivovarne Laško, s katerima je posojilo zavarovano.
Če Infond Holdingu, prek katerega Boško Šrot obvladuje lastništvo Pivovarne Laško, ne bo uspelo pridobiti novih virov financiranja za poplačilo posojila, bi lahko NLB začela unovčevati zavarovanja oz. bo zasegla zastavljene vrednostne papirje. V NLB pravijo, da bodo ravnali "skladno s pogodbo in utečenimi postopki", kar pomeni, da bodo dolžnika pozvali in mu postavilo rok za plačilo kredita, ki je odvisen od pogodbe. Sicer pa konkretnih poslov oz. odnosov s strankami ne morejo komentirati.
Odstop predsednika uprave NLB Draška Veselinoviča
Kot je znano, je NLB aprila za 45 dni reprogramirala posojilo Infond Holdingu, kar je sprožilo resen razkol v koaliciji in vroče javne polemike o t. i. tajkunskih kreditih ter botrovalo sprejetju zakonodaje, ki naj bi preprečevala podobne poteze, afera pa je s položaja predsednika uprave NLB odnesla tudi Draška Veselinoviča.
Bo Infond Holding lahko odplačal kredite?
Vse več namigov je, da se skupina podjetij okoli Pivovarne Laško in njen največji lastnik Šrot srečuje z resnimi finančnimi težavami. NKBM je že prejšnji teden pozvala Infond Holding, ki je 54-odstotni lastnik Laškega, k poplačilu petih milijonov evrov posojila, zavarovanega z delnicami Pivovarne Laško.
Obvladovanje razmer je Šrotu otežila tudi petkova t. i. stopniščna skupščina Pivovarne Laško, na kateri so mali delničarji in predstavniki države zavrnili vse predlagane sklepe uprave, Kapitalska družba pa bo kot drugi največji lastnik Laškega še ta teden zahtevala sklic nove skupščine, na kateri naj bi najverjetneje zahtevala zamenjavo nadzornega sveta družbe.
Usoda posojila Infond Holdinga pri NLB je namreč povezana s postopkom prodaje 25-odstotnega deleža v Mercatorju, ki ga Infond Holding od konca lanskega leta prodaja skupaj s Pivovarno Laško.
Bo Mercator kupila država ali tuja podjetja?
Po navedbah današnje izdaje časnika Dnevnika naj bi Unicredit Banka Slovenija danes na Infond Holding poslala ponudbo za odkup 12,5 odstotka Mercatorja, preostali delež pa naj bi s posojilom ene od bank v skupini Unicredit odkupil Branko Roglič, lastnik hrvaške družbe Orbico.
Predsednik uprave slovenskega dela italijanske banke France Arhar naj bi se po pisanju Dnevnika in današnjih Financ v ponedeljek sestal z ministrom za gospodarstvo Matejem Lahovnikom glede nakupa deleža v Mercatorju, saj naj si Unicredit ne bi upal speljati posla brez politične podpore. Srečanje sta, kot navajajo Finance, potrdila tako Arhar kot Lahovnik, vendar vsebine nista komentirala.
Lahovnik po informacijah obeh časnikov ni dal blagoslova Arharju. Kot navaja Dnevnik, v ponedeljek zaradi namere Unicredita v vladnih krogih "niso skrivali nezadovoljstva, kaj šele, da bi ji dali blagoslov". Namero naj bi celo označili "za sovražno dejanje do slovenske države".
V ozadju posla naj bi šlo za oblikovanje večjega svežnja delnic, ki bi ga prodali eni od večjih tujih trgovskih verig, omenja pa italijanski Coop, ki je v začetku leta prevzel razpisno dokumentacijo za nakup do polovice Mercatorja.
Bo Mercator kupilo paradržavno podjetje?
Obstajal naj bi načrt, po katerem bi delež od NLB odkupila država prek posebne družbe v nastajanju, ta pa bi verjetno delež prodala naprej. O ustanavljanju takega podjetja je ob prvem reprogramu kredita Infond Holdingu govoril že minister za finance Franc Križanič. To naj bi bil po besedah Križaniča tudi razlog, zakaj je NLB Šrotu reprogramirala dolg.
Iz ministrstva za finance so sporočili, da gre v primeru reprogramiranja kredita za poslovno odločitev NLB, ki jo zaenkrat še ne želijo komentirati.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.