Kdo si bo upal odločiti o prodaji ali neprodaji Abanke?

Za danes načrtovana seja nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH), na kateri bi odločali o (ne)prodaji Abanke, je prestavljena na sredo, saj morajo temeljito preučiti "obsežno delovno gradivo, ki predstavlja vsebinsko podlago za odločitev o prodajnem postopku Abanke".

Kot so poročali v oddaji 24UR, so neuradni razlogi za prestavitev hudi pritiski politike. Med pričakovanji za sredo je tako več možnosti. Iz današnjega sporočila SDH je moč sklepati, da je uprava nadzornike izzvala in jim na mizo dala končni predlog za prodajo. Koga naj bi izbrali, ni znano, zapisali pa so, da je bil dosedanji postopek tako konkurenčen in transparenten, da so izpolnjeni vsi pogoji za odločanje. Štiričlanski nadzorni svet lahko torej zdaj potrdi odločitev uprave, ji nasprotuje, ponovno prestavi odločanje in morda še kaj. A ne glede na to, kakšen sklep sprejmejo, lahko uprava na koncu vse skupaj prepusti še skupščini, torej vladi. Česar se politiki, ki strašno neradi prevzemajo odgovornosti, seveda vedno otepajo. Natanko to se je že zgodilo junija 2015, ko je Cerarjeva vlada po osmih urah tuhtanja sklenila: mi sicer bi prodali Telekom, a odgovornost naj prevzame SDH. Pri čemer seveda ne smemo pozabiti, da SDH vse naložbe, tudi Abanko, prodaja v imenu in za račun države. In tega se niso spomnili sami, ampak jih h temu zavezujeta strategija in triletni načrti upravljanja, ki sta ju potrdila tako vlada kot parlament. 

Šarec Logarju: Obtoževati me nekih starih praks ni treba

Predsednik vlade Marjan Šarec je v odgovoru na vprašanje poslanca SDS Anžeta Logarja, ali je poleg nedavnega zapisa na svojem profilu na Twitterju, da bi moral SDH krepko razmisliti o prodaji Abanke, zlasti ne vprašljivim skladom, na SDH izvajal tudi kakšen nejaven oz. tajen pritisk, odgovoril: "Na nikogar ne pritiskam."

Ob tem je poudaril, da ne uporablja praks, kot so se uporabljale v času, ko je vlado vodila SDS. "Obtoževati me nekih starih praks ni treba," je opomnil Logarja in poudaril, da ima glede Abanke pravico izraziti kakšen pomislek. "Nenazadnje gre za veliko zgodbo in tudi ovadba je zame neko novo dejstvo," je dejal o ovadbi proti svetu Banke Slovenije, ki se je konec leta 2013 odločil za domnevno preobsežno sanacijo bank, ki je pred kratkim prišla v javnost.

Zatrdil je, da je SDH avtonomen organ, "nenazadnje imajo vsi nekajkrat večjo plačo od mene". Sam prejme 3300 evrov mesečno neto plače, medtem ko so bruto plače na SDH zagotovo 11.000 evrov. "Verjamem, da so za to plačo sami sposobni sprejeti kakšno odločitev v tej državi, ne da je za vse na koncu odgovoren kdo drug," je dejal.

Nadzorni svet SDH bo tako v sredo odločal o podelitvi soglasja k prodaji Abanke. Zanjo naj bi ponudbe oddala dva oziroma trije kupci. Če bodo nadzorniki prižgali zeleno luč, bo država prodala še zadnjo sanirano banko v svoji lasti. Lahko pa se zgodi, da bo morala o prodaji odločiti vlada kot skupščina SDH.

V ciljni ravnini prodaje, ki se je začela sredi lanskega leta s ciljem prodaje tretje največje banke v državi do konca junija, kar je Slovenija obljubila Evropski komisiji v zameno za odobreno državno pomoč banki v letih 2013 in 2014, so oživeli pozivi nekaterih politikov, naj vlada prodajo zaustavi.

Ponudbe zainteresiranih kupcev 100-odstotnega delež Abanke – Nove KBM in njenega lastnika sklada Apollo, madžarske banke OTP, morda tudi srbske AIK banke – naj bi bile po neuradnih navedbah nekaterih medijev ugodne, ob takšnem scenariju pa bi si država skupaj z dividendami, ki jih je prejela od banke, lahko (več kot) poplačala sanacijski vložek.

Če bo prodaja stekla, bo moral kupec pridobiti soglasje varuha konkurence in Evropske centralne banke (ECB). Potencialni kupec mora pri ECB zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža vložiti pred pridobitvijo tega deleža. Rok za odločanje centralne banke je 60 delovnih dni, ki se lahko v nekaterih primerih podaljša. V povprečju traja štiri do pet mesecev.

Nadzorniki SDH bi lahko odločali tudi o prodaji še 10 odstotkov minus ene delnice NLB, kar mora država storiti do konca leta. Po navedbah nekaterih medijev naj bi se prodaja znanemu kupcu izvedla v kratkem, s tem pa bi za banko odpadli vsi omejitveni ukrepi, razen prepovedi prevzemov, ki velja do konca leta, in zaveze za prodajo NLB Vite, o čemer se s komisijo še pogajajo.