Kot je povedal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, bo vlada na jutrijšnji seji obravnavala interventni zakon za pomoč Pomurju. Zakon bo po Lahovnikovih besedah pripravljen za obdobje med letoma 2010 in 2015, tako da "bi imeli neke vrste petletni program za celovito prestrukturiranje Pomurja, s čimer bi zagotovili dodatna delovna mesta, ki bi bila tudi dolgoročno vzdržna".
Zakon predvideva dodatne investicijske olajšave in spodbude delodajalcem za zaposlovanje delavcev "na način, da bo država priznala del stroškov prispevkov, ki jih ti plačujejo za dodatno zaposlene delavce, kot davčno olajšavo". Poleg tega bodo določena sredstva iz evropskih strukturnih skladov prioritetno rezervirali za projekte v Prekmurju. "Doslej se je izkazalo, da če so bili razpisi povsem odprti, se Pomurje ni uspešno prijavljalo na razpise. To je bilo razumljivo, saj so najmanj razvite regije tudi najmanj usposobljene za tekmovanje na teh razpisih," pravi Lahovnik.
Pomurje po BDP dosega le 66,2 odstotka slovenskega povprečja
V Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko so opozorili, da Pomurje med vsemi slovenskimi regijami že desetletja zaostaja v razvoju, saj BDP na prebivalca dosega le 66,2 odstotka slovenskega povprečja. "Čeprav je izvajanje regionalnega razvojnega programa v teku, pa vložena sredstva ne morejo odtehtati težav, ki jih s seboj prinaša svetovna finančna kriza, saj se z likvidnostnimi težavami soočajo marsikatera podjetja in obrtniki v regiji," pravijo na SVLR.
Pomurje bodo poskusili prestrukturirati "v smeri njegovih dolgoročnih primerjalnih prednostih", kot so geotermalna energija, drugi obnovljivi viri energije, agroživilsko področje, razvoj podeželja in podpora turizmu, šo še pojasnili na SVLR.
MG skuša privabljati tuje investitorje, prijavljena dva iz Švice in en iz Avstrije
V letošnjem letu so na ministrstvu za gospodarstvo v okviru razpisa za spodbujanje tujih neposrednjih investicij dodelili finančne spodbude trem podjetjem v pomurski regiji. V treh letih iz tega naslova pričakujejo 345 novih delovnih mest. Julija so podpisali pogodbo z murskosoboškim podjetjem Xal Svetila, ki je za projekt predelovalne dejavnosti dobilo 630.000 evrov sredstev. Tuji investitor je XAL iz Avstrije. Septembra se je na razpis prijavil tudi investitor iz Švice Unicut AG, s projektom začetne investicije v Murin obrat v Ljutomeru. Investitor naj bi predvidoma v treh letih zaposlil 180 novih delavcev za proizvodnjo sedežnih garnitur. Septembra pa se je na razpis prijavil še en švicarski investitor, in sicer podjetje Lukos Group SA, ki namerava v predelovalni dejavnosti ustvariti 65 delovnih mest.
KOMENTARJI (69)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.