Nadzorni svet Merkurja je sprejel odstop predsednika uprave Bineta Kordeža in na njegovo mesto imenoval dosedanjega predsednika uprave Big Banga Bojana Knupleža. Nadzorni svet je sicer zasedal takoj po skupščini, ki je imenovala dva nova člana nadzornega sveta – Antonijo Pirc iz Save in Matevža Slapničarja iz Gorenjske banke, so sporočili iz družbe.
Kot so po skupščini sporočili iz Merkurja, so se lastniki in vodstvo Merkurja ob načelni podpori bank upnic odločili, da je najbolje, da Merkur Group ohrani svojo celovitost. "Sedanje težave namreč izvirajo iz pomanjkanja likvidnih sredstev in posledično slabše oskrbe z blagom, prodaja Merkur Group je tako v primerjavi z najboljšimi leti za tretjino nižja,“ pravijo v Merkurju.
Kot pravijo, divizija Big Bang tudi v teh razmerah posluje nemoteno, v divizijah Merkur in Mersteel pa bi, upoštevajoč pozitivne signale s trga, s pridobitvijo ustreznih finančnih virov takoj lahko zagotovili ponovno rast prodaje. Natančnejši program ukrepov bodo v družbi pripravili v prihodnjih tednih, cilj pa bo ponoven zagon poslovanja družbe.
Takoj po skupščini se je prvič sestal novi nadzorni svet in ocenil, da bi k podpori projekta pripomogla tudi sprememba v vodstvu Merkurja. Zato so podprli zamenjavo vodstva in za predsednika uprave imenovali Bojana Knupleža, dosedanji predsednik uprave Bine Kordež pa bo v Merkurju prevzel druge zadolžitve.
Zaradi teh odločitev družbe in ob načelni podpori bank, da podprejo ohranitev Merkurja kot celote, sta se družbi Merfin in Mercator dogovorili,da ustavita vse aktivnosti glede strateškega povezovanja.
Kaj se bo zgodilo z lastniško strukturo Merkurja in ali bo Merfin ostal največji delničar, pa danes iz družbe niso sporočili.
Lahovnik: Treba je čim prej najti rešitev za Merkur
Razmere v Merkurju so po besedah ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika že dlje časa zaskrbljujoče. Kot poudarja minister, bi se morali v primeru Merkurja čim prej sestati vsi udeleženci in poiskati možno rešitev, s katero bi se ohranilo poslovanje družbe iz Naklega. Menedžerski model lastninjenja Merkurja je ocenil kot nevzdržen. Po njegovih ocenah bi družba tudi v normalnih gospodarskih razmerah imela težave, v zaostrenih pa so te še večje.
Kordež: Merkur smo prevzeli v skladu s takratno zakonodajo
Kordež je sicer že v torek dejal, da se je pripravljen umakniti in da uprava kot pogoj za sprejem rešitve ni omenjala ohranitev vodstvene strukture Merkurja.
Na vprašanje 24ur.com, ali ocenjuje, da se menedžerski prevzem Merkurja ni izšel, je v torek dejal, da je to odvisno od tega, kakšne rešitve bodo sprejeli skupaj z bankami. Gleda kazenskih ovadb pa je dejal, da je v Sloveniji podajanje teh zelo preprosto, "vendar pa v našem primeru nepotrebno, saj je bil prevzem izveden popolnoma v skladu s takratno zakonodajo“. Kordež je sicer še pojasnil, da so prevzem pretežno financirale tuje banke.
Skupina Merkur je sestavljena iz divizije Merkur trgovin, Big Banga in divizije Mersteel, ki prodaja jeklo. Največji lastnik skupine je družba Merfin, preko katere so Bine Kordež in drugi menedžerji prevzeli Merkur.
Biografija in menedžerski prevzem
Bine Kordež, 54-letni univerzitetni diplomirani ekonomist, magister poslovne politike in organizacije, tako položaj prvega moža Merkurja zapušča po 12 letih. V Merkurju je zaposlen od leta 1988, ko je postal eden najmlajših vodilnih delavcev. Zaposlil se je kot finančni direktor ter direktor za ekonomiko in finance. Mesto predsednika uprave s petletnim mandatom je prevzel po upokojitvi takratnega predsednika uprave Jakoba Piskernika leta 1998.
Kordež, ki je bil tudi član sveta Banke Slovenije, je skupaj z vodilnimi Merkurja novembra 2007 izvedel menedžerski prevzem Merkurja. Za namene prevzema je širši krog Merkurjevih vodstvenih delavcev, med njimi vsi člani uprave s Kordežem na čelu, ustanovil družbo Merfin. Ta je julija 2007 pridobila slabih 16 odstotkov družbe iz Naklega, nato pa svoj delež začela povečevati.
Oktobra 2007 je Merfin v konzorciju z Banko Koper, Savo, Interfinom Naložbe ter zagrebško Euro-Veneto objavil namero za prevzem Merkurja in mesec kasneje še ponudbo za prevzem. Prevzemniki so za delnico Merkurja ponudili 405 evrov in po izteku ponudbe svoje lastništvo povečali na 98,44 odstotka. Januarja 2008 so bili iz lastništva Merkurja iztisnjeni še mali delničarji, konzorcij pa je postal 100-odstotni lastnik nakelske družbe, Merfin pa je sredi leta 2009 postal večinski lastnik Merkurja.
Prevzem Merkurja je bil največji uspeli menedžerski prevzem v Sloveniji, nekateri pa so ga označevali za "najbolj transparenten" menedžerski prevzem. Menedžerji Merkurja so namreč eni redkih dali javno prevzemno ponudbo za družbo in niso parkirali delnic "pri prijateljskih podjetjih oz. na podjetjih – poštnih nabiralnikih".
Je pa senco na prevzem Merkurja nekoliko vrglo dejstvo, da je bila družba kupljena s sredstvi podjetja, saj je Merfin zastavil delnice podjetja, ki so ga kupovali, osebna zavarovanja deležnikov pa niso znana. Kordež je vseskozi ponavljal, da je bil Merkur kupljen v skladu z obstoječo zakonodajo.
Merkur je v letošnjem letu zaradi slabega poslovanja in dolgov začel v hude težave. Zamude pri plačilih so pripeljale do nezaupanja njegovih dobaviteljev, s tem pa je podjetje postalo med drugim tudi cenovno nekonkurenčno na trgu.
KOMENTARJI (62)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.