Bo država prisluhnila pozivom in sprejela ukrepe zaradi vse višjih cen hrane?

V oddaji 24UR ZVEČER so se na to temo soočili predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič in minister za kmetijstvo Jože Podgoršek. 

Kutinova opozarja, da je treba zaradi draginje zaščititi ranljive skupine potrošnikov. Kako? "Evropska komisija je pozvala h kratkoročnim ukrepom, k razmisleku o davčni politiki, da bi se znižal DDV za osnovna živila – sadje, zelenjavo, stročnice. Podobne ukrepe je npr. sprejela že Hrvaška, predlagale pa so jih tudi že potrošniške organizacije, v Španiji in Nemčiji celo ničelno stopnjo DDV-ja," je naštela. Kot dodatni ukrep se ponuja možnost prehranskih vavčerjev, ta pa bi moral biti po njenem mnenju domišljen in dodelan, da bi res dosegel najranljivejše skupine. Tretji ukrep, o katerem se je začelo razmišljati že lani – pa bi bilo dobro, da se zdaj operacionalizira – je sistematično zmanjševanje količine zavržene hrane, je še naštela. 

Podgoršek se je strinjal, da je treba podpreti tudi potrošnike pri nakupu hrane. "O DDV-ju in vavčerjih bomo zagotovo še govorili tudi na nivoju vlade. Če bo resorno ministrstvo predlagalo vavčerje kot socialni ukrep, ga bomo absolutno podprli." Govorili bodo tudi o stopnji DDV in minister je prepričan, da bodo – v skladu s finančnimi možnostmi – znali poiskati srednje poti, da bi lahko prisluhnili tem pobudam. "Ta razprava nas še čaka." 

Na vprašanje, ali se to da narediti do volitev, pa: "Če bo do teh ukrepov prišlo, mora biti to v čim krajšem času. V mislih pa je treba imeti tudi to: ko govorimo o davčnih stopnjah, si želimo, da se bo, če jih bomo spreminjali, to na koncu resnično pokazalo tudi pri maloprodajni ceni posameznega prehranskega izdelka, kar ni vedno pravilo."

Kaj je z dvigom odkupnih cen mleka, za katere se zadnje dni borijo kmetje? Se bodo povišale  za 5 centov na liter ali ne? Žveglič je uvodoma povedal, da se jim zdi nenavadno, da kot predstavniki kmetov, najranljivejših v verigi, ne bi smeli zahtevati in sodelovati pri pogajanjih o ceni. "To je skregano z logiko, saj ne moremo nastopati monopolistično!" Kot pravi, ima neuradne informacije, da se bodo cene ta mesec dvignile za 2,5 centa in toliko tudi naslednji mesec, potem pa še za 2,5 centa. "Mi pričakujemo, da bo tudi cena v trgovini cent za cent ali pet centov za pet centov, ne pa en cent pri kmetu, 6, 7 centov v trgovini." V prihodnosti bi morali po njegovem mnenju zakonsko urediti, da bomo imeli na etiketi artikla razrez kmet – živilskopredelovalna industrija – končna cena. 

Pa ima vlada sploh instrumente, s katerimi bi trgovcem prepovedala povišanje cen mleka za več, kot se bodo recimo dvignile odkupne cene? Podgoršek je odvrnil, da v tem trenutku ne, saj zakon o regulaciji cen ne vključuje prehranskih izdelkov. "Naj dodam še eno misel. Ne gre toliko za dvig za pet centov, ujemimo vsaj povprečje EU – ne samo pri mleku, tudi pri drugih izdelkih, pri mesu, pri bikih ..." je pozval in omenil 32 milijonov evrov finančne pomoči, ki jo bodo dobili kmetje.

In kaj je pokazala analiza podražitev v zadnjih mesecih? Kutinova je povedala, da cen žal ne spremljajo tako, kot so jih ob uvedbi evra. "Lahko pa povem, da je takrat ravno nadzor nad cenami dal zelo pozitivne rezultate, saj je imela Slovenija celo deflacijo. Naredili smo poskus ob znižanju DDV-ja higienskih pripomočkov za ženske in ugotovili, da trgovci razlike po znižanju DDV-ja niso vzeli v svoj žep. Vsaj za določeno skupino izdelkov bi se lahko lotili takšne akcije." Pozdravila je tudi Žvegličev predlog oznak o razrezih končne cene. Sicer se boji, da bo takšna razprava v Sloveniji težka, saj bi na tak način dobili pregled, koliko kdo dobi. Opozorila je tudi, da je na trgu toliko izdelkov, da je temu nemogoče dnevno slediti. 

Kmetje od vlade med drugim zahtevajo, da ublaži rast vhodnih stroškov v pridelavi hrane, med drugim uporabo pogonskih goriv brez trošarine. Žveglič je pojasnil, da je to praksa v drugih državah. "Pošteno bi bilo, da dobimo pogonsko gorivo brez trošarine in imamo takojšen učinek."

Podgoršek je opomnil, da je vlada znižala trošarine, kar ugodno vpliva na pridelavo hrane. Če želimo primerjavo s Hrvaško, pa naša država za kaj takšnega nima vzpostavljenega logističnega sistema. Osebno sicer nima težav s to idejo, je dodal. 

Na vprašanje, kako hitro lahko povečamo pridelavo hrane v Sloveniji, je Žveglič dejal, da to ne gre z danes na jutri. "Če danes začnemo, lahko. Je pa treba izpolniti določene pogoje – naj nam pustijo, da delamo tisto, kar znamo. Večjo samooskrbo bomo imeli, ko bomo dobili poštene odkupne cene, ki bodo pokrivale vsaj proizvodne stroške, zato moramo v verigi narediti modele, kako se bodo postavljale cene. To lahko naredimo zakonsko. Ni rečeno, da se bo vsak v verigi tega držal, ampak nekdo se pa bo. In ta bo imel prednost."

Na vprašanje, ali vojna v Ukrajini pomeni, da je konec poceni hrane, je Kutinova dejala, da je žal res tako. "Več kot desetletje smo imeli zelo nizke cene hrane, delež sredstev povprečnega gospodinjstva za hrano je bil 15 %, zdaj pa se je žal zgodilo več zadev hkrati - posledice covida in ukrajinske vojne, ki povzroča dvig cen hrane in energentov." Še enkrat je poudarila to, kar poudarja Evropska komisija: eno so kratkoročni, drugo pa dolgoročni ukrepi. "Kmetje so povedali, kako suha je zemlja, torej je treba hkrati pogledati, kako zagotavljati prehransko varnost v Sloveniji, kako zmanjšati potrebo po živalski krmi in kako stročnice nadomeščati z rastlinami. Treba je pogledati, kakšen je zdrav način prehranjevanja – prišli smo do tega, da povprečen Slovenec poje skoraj za tretjino več mesa kot pred tremi desetletji, prehranske smernice pa so drugačne. Moramo razmišljati, kaj dolgoročno narediti za to, da bomo vsi na boljšem."

Žveglič je ob koncu poudaril, da kmetje te krize niso sposobni niti je nočejo vzeti na lastna pleča. "Mislim, da bo to leto za kmetijstvo izredno težko in želimo si ga prebroditi čim bolj mirno."