Premierja Francije in Belgije, Francois Fillon in Yves Leterme, ter finančni minister Luksemburga Luc Frieden so na današnjem srečanju v Bruslju dosegli dogovor glede prihodnosti francosko-belgijske banke Dexia, ki ji grozi, da postane prva velika evropska finančna institucija, ki bo žrtev dolžniške krize v območju evra.
Kot so v kratki izjavi po sestanku zapisali v uradu belgijskega premierja, so predstavniki treh vlad danes potrdili predlog načrta, ki ga je pripravilo vodstvo Dexie, še danes popoldne pa ga bo na kriznem sestanku prav tako v Bruslju obravnaval odbor direktorjev te banke. Ostalih podrobnosti zaenkrat niso navedli, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Na pariški in bruseljski borzi so delnice Dexie zaradi velikih pocenitev v četrtek umaknili iz trgovanja, ki pa bo znova steklo v ponedeljek.
Belgijska in francoska vlada imata v banki Dexia vsaka svoj delež, potem ko sta ji ob izbruhu finančne krize konec leta 2008 pomagali z državno pomočjo. Vladi sta minuli teden zatrdili, da sta njuni državi pripravljeni zagotoviti financiranje Dexie, a to vlagateljev ni pomirilo.
Dogovor Pariza, Bruslja in Luksemburga gre v smeri razdelitve banke, ki bi ji utegnilo slediti podržavljenje belgijske veje Dexie. V zvezi s tem naj bi se Pariz in Bruselj usklajevala predvsem glede cene delnic, saj si želi belgijska vlada za banko plačati čim manj, kar pa ni po volji francoskim vlagateljem.
Dexia se sicer že pogaja o prodaji luksemburške podružnice skupini mednarodnih investitorjev ter luksemburški vladi.
Pomembna tema današnjih pogovorov v Bruslju naj bi bile poleg tega državne garancije, s katerimi bi v Parizu in Bruslju podprli t.i. slabo banko, na katero bi prenesli slabe naložbe Dexie. Francozi naj bi v strahu pred morebitnim znižanjem svoje kreditne ocene navijali za delež 60 proti 40 ali celo 65 proti 35, pri čemer bi večji del padel na Belgijo.
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.