"Pozivam vlado, naj ne prehiteva EU pri sprejemanju zakonodaje in naj najprej počaka, da bo Evropski parlament opravil svojo nalogo, vlogo, dolžnost predstavnika zaščite državljanov in zaščitnika potrošnikov," poudarja evropski poslanec Jelko Kacin (ALDE/LDS).
Kot je ocenil, je do sprememb še dovolj časa, zato je "to, kar se je zgodilo prejšnji teden, nepotrebno zaletavanje, ki povzroča veliko nepotrebno, tako politično kot moralno škodo". Po njegovih navedbah ima lahko vsaka država višje standarde, kot jih predpisuje EU.
Vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic pa je dodal, da bodo v poslanskem klubu LDS "storili čisto vse, da te garancije ostanejo".
Dopolnila, ki jih še niso obravnavali
Predlog direktive ima okoli 1600 dopolnil, ki pa jih v Evropskem parlamentu še niso obravnavali. Prvo branje je predvideno konec januarja na odboru za zaščito potrošnikov, je pojasnil in dodal, da predlog direktive ne ukinja obvezne garancije, celo vsebuje obvezni dveletni rok za odpravo nepravilnosti.
Kacin je prepričan, da je treba v času krize krepiti zaupanje v sposobnost institucij, "v tem primeru pa se je institucija povsem po nepotrebnem pred potrošniki in državljani spotaknila in se tudi osramotila". Kot je poudaril, načelo dobrega vladanja zahteva upoštevanje pravil pravočasnega usklajevanja in primernega komuniciranja z javnostmi, predvsem s strokovno javnostjo in nevladnimi organizacijami.
Kar se je zgodilo v tem primeru, po njegovi oceni kaže, da ne upoštevajo pravil igre in ne obvladajo osnov psihologije. Birokracija bi morala vedno upoštevati potrošnike. Slovenska administracija po njegovem mnenju potrebuje dodatno usposabljanje, tako v komuniciranju kot v pogajanju, pa tudi v medsebojnem usklajevanju tako zahtevnih projektov, kot je na primer ta.
Ozadje predloga čezmejna potrošnja?
Ozadje predloga direktive je bila po njegovih pojasnilih namera, da se poenoti nacionalno zakonodajo v zaščiti potrošnikov z namenom, da bi omogočili čezmejno potrošnjo; gre predvsem za izzive, ki so povezani s t. i. kataloško prodajo – na tem področju nekateri dobavitelji namreč ne želijo naročnikom iz nekaterih držav dobavljati nekaterih proizvodov po cenah, kot jih prodajajo na domačem trgu.
Sajovic je prepričan, da bodo v poslanskem klubu LDS pri naporih, da obvezna garancija ostane, uspešni. Hkrati tudi menijo, da ima Slovenija to področje dobro urejeno in je to lahko primer dobre prakse.
Direktiva iz leta 1999 po njegovih navedbah pravi, da se pravice, ki izhajajo iz te direktive, izvršujejo brez poseganja v druge pravice, ki jih lahko potrošnik uveljavlja po nacionalnih predpisih o pogodbeni ali nepogodbeni odgovornosti. Države članice lahko na področju, ki jih ureja ta direktiva, sprejemajo ali ohranjajo strožje določbe, ki so združljive s pogodbo, da zagotavljajo višjo raven varstva potrošnikov, je še pojasnil Sajovic.
Glede izjav generalnega direktorja direktorata za notranji trg na gospodarskem ministrstvu Petra Vrtačnika, da je Evropska komisija Slovenijo dvakrat opozorila, da bo morala zadevo predati sodišču, če ne bo uskladila zakonodaje z evropsko, je Kacin ocenil, da je Vrtačnik "prepričan v nekaj, kar ni v njegovi pristojnosti".
Radičeva: Zahtevala bom pojasnila
Ministrica za gospodarstvo Darja Radić se je danes sešla z uradniki, ki so pripravili predlog novele zakona o varstvu potrošnikov. Ta med drugim predvideva ukinitev obvezne garancije, kar je izzvalo ostre odzive v javnosti. Na ministrstvu naj bi zdaj razčistili, ali Evropska komisija dejansko zahteva odpravo obvezne garancije.
Institut obvezne garancije, ki ga predlog novele zakona o varstvu potrošnikov ukinja, bo ostal, če se izkaže, da ni nujno v neskladju z evropskimi direktivami, je včeraj za TV Klub povedala ministrica Radićeva. Dodala je, da bo na sestanku od pripravljavcev novele zahtevala pojasnila, po potrebi pa tudi odgovornost.
Danes so z ministrstva za gospodarstvo sporočili, da "odločitve danes še niso bile sprejete". "Pristojni sodelavci preverjajo ustreznost in nujnost sprejema predlaganih rešitev. Ministrica bo izjavo o tej zadevi podala takoj, ko bo dobila celovito poročilo o postopku priprave zakonskih rešitev, usklajevanj z Evropsko komisijo in predhodnem usklajevanju s strokovno javnostjo," so še dodali.
KOMENTARJI (62)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.