Morebitni bosanski ukrep prepovedi uvoza slovenskih proizvodov brez ustreznih evropskih certifikatov bi najbolj prizadel slovenske izvoznike alkoholnih pijač, cigaret in goriva. Pri pregledu dokumentacije pa so bosanski organi ugotovili, da tudi alpsko mleko Ljubljanskih mlekarn nima evropskega certifikata za izvoz. Spor je sprožila slovenska zavrnitev uvoza bosanskega mleka, meddržavnemu trgovinskemu sporazumu navkljub. Slovenija ter Bosna in Hercegovina sta se namreč z meddržavnim sporazumom dogovorili za slovenski uvoz nekaj cistern mleka iz mlekarne v Tuzli.
Predsednik gospodarske zbornice Federacije BiH Jago Lasić je za 24 ur povedal, da bodo v primeru neuspešnosti pogajanj uvedli recipročne ukrepe, saj tudi Ljubljanske mlekarne nimajo evropskega certifikata za izvoz.
Ministrica za zunanjo trgovino BiH Azra Hadžiahmetović pa je zanikala sprejetje kakršnihkoli ukrepov proti Sloveniji. O protiukrepih niso govorili ne na ministrstvu ne v svetu ministrov BiH. Ministrica je presenečena nad neodgovorno izjavo Lasića o napovedanih protiukrepih, saj ti niso v njegovi pristojnosti. Tovrstne probleme naj bi rešili s skorajšnjim sprejemom zakona o veterinarstvu.
Odnosi med Slovenijo in BiH so dobri
Slovenska parlamentarna delegacija pod vodstvom predsednika DZ Boruta Pahorja, ki se mudi na dvodnevnem obisku v BiH, se je danes v Sarajevu srečala s predsedujočim predstavniškega doma parlamenta BiH Mariofilom Ljubićem in predsedujočim doma narodov Nikolom Špirićem.
Po pogovorih je Pahor dejal, da je Slovenija zelo zainteresirana za mir in stabilnost v BiH in je državi pripravljena po svojih močeh pomagati. Gospodarsko sodelovanje med državama je dobro, Slovenija, ki je največji tuji investitor v BiH, pa si želi, da bi takšno ostalo tudi v prihodnje. Pahor pravi, da slovenska stran spoštuje sporazum o prosti trgovini, ki je bil podpisan med državama, in zato meni, da kritike, ki prihajajo iz Sarajeva na slovenski račun, niso upravičene. S prepovedjo uvoza mleka iz mlekarne iz Tuzle pa, kot pravi Pahor, Slovenija ni prekršila prostotgovinskega sporazuma z BiH.
Začasna izvozna licenca
V Ljubljanskih mlekarnah so danes dobili odločbo Veterinarske uprave RS, s katero je obratu v Ljubljani po besedah predsednika uprave Matjaža Vehovca s 25. aprilom znova začasno dodeljena izvozna številka za trge EU. Stalno izvozno licenco je imel obrat do lani, predvidoma pa naj bi jo znova pridobili pred koncem tega leta po končani prenovi obrata. V Ljubljanskih mlekarnah tudi menijo, da ni nikakršnega razloga za ustavitev izvoza mleka in drugih izdelkov v BiH. Največja slovenska mlekarna na trgu BiH proda kar tretjino svojega izvoza.
Sporazum o medsebojnem trgovanju
Na Gospodarski zbornici Slovenije menijo, da morebiten uvoz slovenskega blaga brez ustreznih potrdil v BiH pomeni, da so tamkajšnje oblasti to dopuščale ali pa se obvez iz sporazuma niso zavedale.
Matej Rogelj iz oddelka za mednarodno sodelovanje GZS je povedal, da so namreč določila prostotrgovinskega sporazuma med Slovenijo in BiH, ki se izvaja od 1. januarja letos, jasna in veljajo za obe podpisnici: državi morata v medsebojni trgovini upoštevati pravila Svetovne trgovinske organizacije in Evropske unije, tudi kar zadeva ustrezna potrdila in izvozne certifikate za blago.
Vsekakor pa problematiki izvajanja prostotrgovinskega sporazuma ne smemo pripisovati obrobnega pomena, je še dejal Rogelj. Pojasnil je, da BiH trenutno še nima ustreznih veterinarskih služb, ki bi bdele nad doslednim izpolnjevanjem sanitarnih in fitosanitarnih predpisov in izdajale izvozna potrdila.
Eden od razlogov za nezadovoljstvo na bosanski strani je prav gotovo ogromen primanjkljaj v blagovni menjavi med državama. Slovenija je lani v BiH izvozila za skoraj 400 milijonov dolarjev blaga, od tega približno četrtino slovenskega izvoza predstavljajo izdelki iz skupine hrana, pijača in tobačni izdelki, medtem ko je uvoz iz BiH lani dosegel le 60 milijonov dolarjev. "Uvoz iz BiH sicer narašča hitreje kot izvoz, vendar pa se govorica absolutnih številk bistveno razlikuje od relativnih," je poudaril Rogelj.
Na GZS pa kljub neuravnoteženi blagovni menjavi opozarjajo predvsem na pomen slovenskih investicij v BiH. Slovenija je največja tuja vlagateljica v BiH, samo lani pa so vlaganja slovenskih podjetij v BiH po podatkih GZS dosegla 60 milijonov dolarjev, skupno pa presegajo 120 milijonov dolarjev. "Podatki o blagovni menjavi kažejo le del podobe gospodarskega sodelovanja med državama. Slovenska vlaganja bodo namreč dolgoročno prispevala k ustvarjanju ekonomske strukture gospodarstva BiH, s tem pa tudi na proizvodnjo izdelkov, ki bodo zanimivi za izvoz ne le v Slovenijo ampak tudi na druge trge," je dejal Rogelj.