Biti vodja v današnjem svetu je izjemno zahtevno

Obstaja torej negativna ideja o direktorju, ki povzdiguje glas na zaposlene, vzroji ob vsaki najmanjši priložnosti in že s prisotnostjo vzbuja strah in trepet med njimi.

To je povsem napačna predstava, ki je, upam, že preživeta ali pa bo vsak čas izumrla. Ker je enostavno zgrešena in neresnična. Direktor, s katerim imam priložnost trenutno sodelovati, torej Miro Smrekar, je eden najbolj mirnih ljudi, kar jih poznam. Ne glede na situacijo ohranja mirnost in učinkovitost, saj išče rešitve, namesto da bi brodil po težavah.

V osnovi je CEO generalist specialist. To pomeni, da pozna vsa področja, ki zadevajo poslovanje, od pravnih zadev do marketinga. Presenetilo me je dejstvo, da vsa področja pozna izjemno natančno in to s številkami vred. Nenehno mora preskakovati s tematike na tematiko, včasih v neverjetno hitrem tempu, ki ga velikokrat s težavo dohajam. Da o tisočerih številkah, kazalnikih in rezultatih, ki pripadajo vsakemu področju, sploh ne govorim.

Imeti mora visoko izraženo čustveno inteligenco. To v praksi pomeni, da zna odkriti in priklicati na plano najboljše v ljudeh, je dojemljiv za probleme drugih, vzbuja občutek pripadnosti zaposlenim, uspešno rešuje konfliktne situacije, je avtentičen in vodi s svojim zgledom. Poleg tega mora imeti dobro razvito sposobnost empatije in samokontrole.

Dostopnost in odprtost sta izjemnega pomena v odnosu do zaposlenih. To, da se lahko na svojega vodjo vedno obrneš, potrkaš na njegova vrata in predlagaš rešitev ali izpostaviš problem, je pomemben gradnik dobrega odnosa. S tem se poveča vključenost zaposlenih, kar vodi k višji uspešnosti, učinkovitosti in zadovoljstvu.

Biti vodja v današnjem poslovnem svetu je izjemno zahtevno delo. Kot prvo, biti moraš podkovan na vseh področjih, ki zadevajo podjetje. Kot drugo, imeti moraš dobro razvite mehke veščine. Kot tretje pa moraš biti hkrati vodja in timski igralec, saj je lahko vodja dober le, če se tudi avtentično vključuje v ekipo.