Biti igralec, ne igrišče: recesije morda ne bo, cilj je ukrotitev inflacije

Spregovorili so predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde, Valdis Dombrovskis, izvršni podpredsednik Evropske komisije za gospodarstvo za ljudi, Christian Sewing, nizozemski premier Mark Rutte in hrvaški premier Andrej Plenković.

"Če bomo samo nekoliko znižali inflacijo, ne bomo pa je zares obvladali, bomo padli v spiralo"

Lagardova je glede prihodnjega obdobja izrazila določeno mero optimizma: "Gledamo v aktivnost na globalni in evropski ravni in novice so v zadnjih tednih bolj pozitivne. Retorika se je premaknila od napovedane recesije v tretjem in četrtem kvartalu, morda še dlje, do recesije v četrtem kvartalu letošnjega in morda prvem kvartalu prihodnjega leta, do tega, da zdaj govorimo o majhnem krčenju. Voditelji evropskih velikih igralcev, med njimi nemški kancler Olaf Scholz, pa so celo prepričani, da recesije sploh ne bo. Ko gledamo podatke, aktivnost upada v primerjavi 2022, ko je bila rast 3,5-odstotna. Projekcija, ki jo imamo za 2023, je 0,5-odstotna rast. Ne kaže torej na briljantno leto, je pa precej bolje, kot smo se bali, tako da izhajajmo iz tega."

Kritično pomemben je tudi dejavnik dela trga, je izpostavila. Trg dela v Evropi najbrž ni bil še nikoli tako živahen, kot je zdaj. Brezposelnost je rekordno nizka.

Potem pa je tukaj inflacija. "Te številke so previsoke. Čeprav so se nekoliko znižale, so enostavno previsoke, ne glede na to, katero inflacijo gledamo. ECB je odločena, da inflacijo oklestimo nazaj na dva odstotka. Da bi to dosegli, smo že posegli po ukrepih. Zelo pozorno pa spremljamo inflacijska pričakovanja," je bila jasna Lagardova.

Investitorje na drugi strani skrbi, da bi ECB posegla po preveč ukrepih. Sewing se s tem ne strinja: "Mislim, da počnejo natančno to, kar je treba. Seveda slišim tudi pomisleke, vendar je nujno, da se inflacijo obvlada, ker je strup za ekonomijo. Prav tako je treba biti ob nekaj večjem gospodarskem optimizmu previden, da se ne pozabi na temeljne težave, ki pestijo evropsko gospodarstvo – visoka inflacija, potreba po strukturnih reformah ... Če bomo samo nekoliko znižali inflacijo, ne bomo pa je zares obvladali, bomo padli v spiralo. Potem bomo pa dobili drugačne odgovore, tudi denimo od sindikatov, ki so bili doslej zelo mirni in so z drugimi deležniki igrali igro, po kateri bi sčasoma inflacijo ukrotili. Skrbi pa me še nekaj – gledati moramo, kako bo na našo inflacijo vplivalo odprtje Kitajske. Potrebno je torej biti previden, in če lahko vse to obvladamo, bomo deležni tudi rasti."

Spremembe na področju pomoči in (pokojninske) reforme

Pojavljajo se tudi pozivi k bolj striktni fiskalni politiki, potem ko so se v času covida pravila rahljala. "Če želimo odgovoriti na trenutne ekonomske okoliščine, ki so upočasnjena rast in visoka inflacija, moramo imeti konsistentno makroekonomsko politiko. Med monetarno in fiskalno politiko mora biti konsistentnost. Eden od načinov, kako zmanjšati primanjkljaje, je povezan s tem, kako učinkovito so targetirani ukrepi za drago energijo za gospodinjstva in gospodarstvo. Okoli 70 odstotkov te podpore ni targetirane, zato hrani inflacijo, saj ne vpliva na trg, ne pomaga zniževati povpraševanja in ne pomaga nižati cen energije. Predlagali smo dvostopenjski model, po katerem uporabnik do določene mere porabe dobi subvencionirano ceno, nad to mejo pa tržno. Cilj je znižati porabo," pravi Dombrovskis.

"Moramo pa tudi doseči znižanje cen energije, za katere pričakujemo, da bodo ostale visoke. Pomembno je, da se hitreje premikamo k obnovljivim virom energije, biti moramo bolj energetsko učinkoviti, za vse to pa potrebujemo investicije. Poudaril pa bi tudi, da ne moremo pozabiti na varnost dobave. Ta zima bo šla mimo, ker so skladišča še polna, treba pa se je zavedati, da je v njih še kar nekaj ruskega plina, ki je prišel na začetku lanskega leta, letos pa tega ne bo. Najti je torej treba nove vire za prihodnjo zimo. In to v kontekstu, ko se je Kitajska odprla in bo najbrž tudi sama iskala več plina. Čaka nas torej kar nekaj izzivov."

"Kar mene skrbi, je visoka inflacija v kombinaciji z nižjo rastjo," izpostavlja Rutte. "Znižati moramo zadolževanje nekaterih držav, še vedno je previsoko v Italiji, Franciji in še marsikje. Podpreti pa moramo ljudi z nizkimi dogodki, ki si sicer ne bodo mogli privoščiti plačati za energijo. Ampak dolgoročno vse to ni vzdržno in bi lahko le še prilivalo olje na ogenj. Tako menim, da bi za začetek morali omejiti zadolževanje in se lotiti strukturnih reform, še posebej pokojninskih. Če pogledate Italijo in Francijo, porabljajo 10-15 odstotkov BDP za pokojnine. Tega denarja potem ni. To ni vzdržno. Če gre v ta namen denimo pet odstotkov, ostane razlika za investicije."

Francija se je reforme že lotila in Rutte priznava, da bo to najbrž sprožilo proteste. "Je pa to nekaj, kar moramo poudarjati vsi skupaj. Evropa ne  more biti muzej, kamor hodiš, ker imajo lepa mesta. Mora biti kraj rasti in inovacij."

Čim prej je potrebno zaključiti projekt unije kapitalskih trgov

Plenković je ocenil, da je Hrvaška po vstopu v evroobmočje v primeru krize manj izpostavljena in bolje zaščitena. "Smo pa opazili, da so nekateri situacijo izkoristili, da so cene zaokrožili navzgor bolj, kot je bilo potrebno. V tem smislu moramo še kaj postoriti, ampak mislim, da se bo umirilo. Mislim, da smo v dobri finančni poziciji, da se ne bomo znašli v situaciji, ko ne bi mogli shajati."

A za prihodnjo rast je na ravni EU ključna konkurenčnost. Glede tega, kako jo povečati, Lagardova pravi: "Premakniti se moramo dalje v zeleni in digitalni tranziciji, tukaj bo veliko financiranja. To bi nas naredilo bolj odporne. Če pa želimo to doseči, bo potrebno narediti hitre korake. Najprej – odločno moramo naprej pri postavljanju unije kapitalskih trgov. Nekateri o tem poslušate že 10 let, ampak moramo streti le še nekaj orehov, da jo dosežemo. Mislim, da jo lahko, bolj sem skeptična, ko gre za bančno unijo. Potrebujemo jo, ker javnega denarja ne bo dovolj za obsežne investicije. In če lahko proces spremlja digitalni evro, bom še bolj zadovoljna."

Sewing je ocenil, da je unija kapitalskih trgov najhitrejši in najcenejši način do večje evropske rasti. Ocenil je celo, da brez tega vsi "zeleni načrti" ne bodo mogoči. Tudi zato, ker bodo projekti potrebovali sodelovanje tveganega kapitala, ki pa po njegovem brez unije kapitalskih trgov v igro ne bo vstopil. Zavzel se je tudi za zmanjšanje regulacije.

Dombrovskis se je strinjal, da je potrebno okrepiti napore na področju unije kapitalskih trgov. Dotaknil se je tudi zagonskih podjetij in izpostavil, da je Evropa zelo dobra pri postavljanju zagonskih podjetij, a ko ta rastejo, odidejo v ZDA ali Azijo. "To pomeni, da ne ustvarjajo delovnih mest in prihodkov v EU."

Samostojni igralec: "Ni treba, da vedno ugajamo ZDA"

Dotaknili so se tudi razvpitega ameriškega IRA (zakona o zniževanju inflacije). Dombrovskis pravi, da EU seveda podpira prizadevanja na področju zelenega prehoda, boja proti klimatskim spremembam. "Skrbi pa nas, da gre za diskriminatorno odločitev, ki ne pomaga transatlantskim odnosom na področju zelene tranzicije, ampak te vezi krha. Z ZDA se o tem pogovarjamo, dosegli smo že nekaj napredka na področju davkov za električna vozila, je pa veliko področij še treba nasloviti."

V ZDA sicer vztrajajo, da pri pripravi IRA niso razmišljali o Evropi, o vplivih, ki bi jih to lahko imelo na Evropo. "Ampak celo predsednik Joe Biden podpira slogan 'kupujte ameriško'," poudarja Dombrovskis. "Pričakujem, da bomo rešili nekatera vprašanja, ne pa vseh. Biden obljublja, da dokument ni namenjen izključevanju partnerjev."

Rutte  je ocenil, da je IRA delno najbrž res posledica ignoriranja širše slike, da pa Biden ne skriva podpore ideji "kupujte ameriško", kar pomeni, da je prisoten tudi ta element. "Ko gre za Kitajsko, pa je v Evropi glavna težava, da nimamo koordinirane politike do Kitajske. Tega nikoli nismo zmogli. Nimamo niti skupne zunanje politike, ki bi jo morali vsaj uskladiti. Mislim, da ne gre za to, da se odločimo med ZDA in Kitajsko. Biti moramo samostojen igralec na igrišču, ne želimo postati igrišče. Vsaka država zase je premajhna, da opravi s temi izzivi. Kitajska je po eni strani velika država, velik trg, po drugi strani pa imamo legitimne varnostne pomisleke."

Plenković pa je ocenil, da kitajske potencialne grožnje ni mogoče primerjati s tem, kar je storila Rusija. "Med državama je velika razlika, ne vidim paralelne grožnje, ki bi tako ogrozila našo ekonomijo, varnost in način življenja," je ocenil. Zavzel se je za pragmatičen pristop.  

ZDA bi vsekakor želele, da ima Evropa strožji odnos do Kitajske. A Rutte je opozoril na velikost evropskega notranjega trga: "Ni treba, da jim vedno ugajamo. Poleg tega je tudi v ameriškem interesu, da ta del sveta ostane uspešen – glede na vse konflikte drugod." S tem se je strinjala tudi Lagardova: "Naša izhodišča so drugačna. EU je glavna trgovinska partnerica 80 držav, ZDA dvajsetih. Smo v drugačnem položaju."