Bodo bosansko-hercegovski mlekarji zaprli mejo?
Kmetijski minister Franci But je za 24 ur povedal, da na ministrstvu niso dobili nobenih uradnih informacij o kakršni koli prepovedi uvoza mleka. On sam je danes govoril z ministrico iz dela federacije Bosne in Hercegovine, gospo Hajdarević. Povedala mu je, da za prepovedi ne ve, če pa bi bile, bi jih tako ali tako uveljavila ona.
But je še povedal, da ne pričakuje kakih groženj s trgovinsko vojno. Slovenski proizvajalci imajo vsi, razen treh, evropsko licenco mesno predelovalnih obratov. Bosansko-hercegovski mlekarji se namreč ne strinjajo s stališčem ministrstva za zunanjo trgovino in ekonomske odnose BiH, da je prepoved uvoza slovenskega mleka kot merilo zaščite bosansko-hercegovskih mlekarjev, ki jim je onemogočen izvoz v Slovenijo, nesprejemljiva.
Predsednik gospodarske zbornice BiH Jago Lasić je za 24 povedal: "Meje bomo zaprli za uvoz mleka, ki nima certifikata za izvoz v Evropsko unijo. Ne slovenski ne bosanski mlekarji tega certifikata nimajo, toda če se slovensko mleko prodaja v BiH, se lahko prav tako bosansko v Sloveniji. V nasprotnem primeru je treba uvesti prepoved v obe smeri." Lasić meni, da se s prepovedjo izvoza bosansko-hercegovskega mleka v Slovenijo krši sporazum o svobodni trgovini med državama.
Pred dnevi je namreč Slovenija na meji ustavila 14 tisoč litrov mleka iz tuzlanske mlekarne, ker ta nima izvoznega certifikata za EU.
Bosanska ministrica za zunanjo trgovino Azra Hadžiahmetović je izjave predsednika Gospodarske zbornice BiH Jaga Lasića ostro obsodila in dodala, da povračilnih ukrepov proti Sloveniji BiH ne namerava sprejeti. Po njenih besedah je Lasićeva izjava izjemno neodgovorna, njegov odziv pa je izzvala tuzelska mlekarna, ki želi izvažati na slovenski trg.
Vodstvo Ljubljanskih mlekarn zavrača očitke
Za 24 ur je predsednik uprave Ljubljanskih Mlekarn, Matjaž Vehovec, povedal, da obtožbe bosanskih mlekarjev, da slovensko mleko nima ustreznega certifikata, niso resnične. "Ljubljanske mlekarne izvažajo v BiH ter tudi v druge države širom po Evropi in v tem trenutku ustrezajo vsem kriterijem, ki se zahtevajo za izvoz mleka."
O morebitnem zaprtju državne meje naj bi se odločalo na sestanku proizvajalcev in predelovalcev proizvodov živalskega porekla 10. maja.
Miro Stržaj z Gospodarskega interesnega združenja mlekarjev Slovenije je povedal, da so slovenske mlekarne po zadnjih informacijah dobile naročila iz BiH za prihodnji mesec tako kot do sedaj. Če bi bosanski proizvajalci mleka vseeno zaprejo mejo, bi to po Stržajevih besedah slovenske proizvajalce zelo prizadelo, kajti kar ena desetina mleka se trenutno izvozi v BiH.
Prepoved uvoza prašičjega mesa
Svet ministrov BiH pa je včeraj prepovedal uvoz in prevoz preko države za žive domače in divje prašiče ter proizvode iz prašičjega mesa iz štirih držav. Prepoved velja za Slovenijo, Romunijo ter nekatere regije v Nemčiji in Bolgariji. Vodja službe za informiranje sveta ministrov BiH Mirjana Micevska konkretnih razlogov za takšno odločitev ni navedla, pojasnila pa je, da bosanska agencija za veterinarstvo deluje v skladu z mednarodnimi standardi in da se za takšen ukrep odloči tudi v primeru suma na bolezen pri živalih in proizvodih iz prašičjega mesa.
Kot je pojasnil namestnik direktorja Veterinarske uprave RS Gorazd Urbanija, veterinarska uprava ni bila uradno obveščena o tem ukrepu, poleg tega pa nima informacije, da bi se v Sloveniji pojavila kakšna bolezen pri prašičih. Kot je še pojasnil, Slovenija v BiH zaenkrat ne izvaža živih prašičev, izvaža pa mesne proizvode, kjer je pri nekaterih tudi dodano prašičje meso in maščoba.
Pojasnilo kmetijskega ministrstva
Na slovenskem kmetijskem ministrstvu so domnevni vzrok za ukrep BiH pojasnili nekoliko širše. V Sloveniji smo 1. novembra 2000 prenehali z zaščitnim cepljenjem proti klasični prašičji kugi domačih prašičev, takšna praksa pa je v veljavi tudi v članicah EU. VURS je 7. marca OIE obvestila, da je bil v okviru rednega monitoringa, ki ga je dolžna izvajati pri divjih prašičih kot možnih prenašalcih bolezni, pri odstreljenem divjem prašiču po opravljeni analizi krvi postavljen sum na klasično prašičjo kugo.
V nadaljnjem posebnem programu monitoringa so pregledali vse odstreljene divje prašiče, pri katerih pa so bili vsi vzorci negativni, tako na protitelesa kot tudi pri pregledu na virusni antigen. Na podlagi analiz vzorcev iz letošnjega aprila bodo na VURS pripravili posebno poročilo in z izsledki preiskav uradno seznanili OIE. Iz kmetijskega ministrstva so še sporočili, da je po doslej zbranih podatkih mogoče utemeljeno sklepati, da na območju, kjer je bil postavljen sum, med divjimi prašiči ni prisotna klasična prašičja kuga.
Sicer pa v skladu s pravili EU v primeru, da se pojavi sum na klasično prašičjo kugo pri divjem prašiču, niso predvideni nikakršni ukrepi, ki bi kakorkoli ovirali ali onemogočali trgovanje z živimi prašiči, svežim mesom in mesnimi izdelki, še zatrjujejo na ministrstvu.
