95-odstotkov garancij NLB za SCT je nezavarovanih

Stečajni upravitelj SCT Leon Benigar Tošič se je v sredo pogovarjal z Družbo za avtoceste v RS (Dars) in Novo Ljubljansko banko (NLB) o podaljšanju garancij, ki se po njegovih besedah iztečejo 30. junija. Odločilen dan bo torek, ko naj bi bila znana končna odločitev banke. Stečajni upravitelj mora nato v primeru pozitivne rešitve pridobiti še soglasje sodišča.

Kot je povedal Benigar Tošič, je presenečen ugotovil, da 95 odstotkov garancij, ki jih je izdala NLB in ki po njegovih besedah predstavljajo večino SCT izdanih garancij, ni zavarovanih.

V primeru unovčitve bi torej neposredno bremenile NLB, zato se postavlja vprašanje odgovornosti banke, ki je nezavarovane garancije odobrila, opozarja Benigar Tošič.

V NLB odnosov s komitenti ne komentirajo kot tudi ne svojih prihodnjih ravnanj, so povedali v banki in dodali, da "NLB aktivno deluje v smeri maksimalne zaščite svojih poslovnih interesov".

Unovčevanje garancij bi prizadelo tudi vse partnerje, ki so s SCT sodelovali pri projektih in so tudi soodgovorni za izpolnjevanje obveznosti. Po besedah upravitelja bi lahko unovčitev garancij obremenila praktično vso panogo.

V primeru podaljšanja garancij bi nato morali partnerji na novo opredeliti razmerja – kdo bi lahko dela dokončal in prevzel garancije, pri čemer je po besedah Benigar Tošiča pomembno tudi vprašanje kreditne sposobnosti posamezne družbe.

Na Darsu so glede garancij SCT in dogovorov glede njihovega podaljšanja povedali le, da Dars "skrbno ravna z bančnimi garancijami in jih pred zapadlostjo, v kolikor niso podaljšane, pošlje v unovčitev".

Stečajni upravitelj je sicer v torek in sredo vsem delavcem SCT, kolikor jih je bilo na seznamu, ki ga je dobil v družbi, in sicer 740, izročil odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

S tem je začel tudi teči 15-dnevni odpovedni rok, po izteku katerega se bodo lahko delavci prijavili na zavodu za zaposlovanje in (prav tako prek zavoda) podali vlogo na jamstveni in preživninski sklad. Delavci se morajo na zavod prijaviti v 30 dneh, prvo nadomestilo za brezposelnost pa bodo prejeli v naslednjem mesecu za mesec, v katerem so dobili pravico do denarnega nadomestila. Zavod nadomestila predvidoma izplačuje 15. v mesecu, lahko pa pride tudi do izplačil v posebej določenih terminih za določeno podjetje v stečaju.

Delavci lahko prek jamstvenega sklada uveljavljajo izplačilo plač, odpravnin in odškodnine za neizkoriščen dopust, pri čemer morajo terjatve prijaviti v stečaju. Rok za vlogo na sklad je 90 dni od prenehanja delovnega razmerja. Sklad bi v primeru, da bi delavci uveljavljali vse tri pravice v najvišji možni višini, na delavca izplačal 3477 evrov bruto, delavec pa bi prejel po obračunu davkov in prispevkov, ki jih krije sklad, 1966 evrov neto, so danes STA povedali na skladu. Skupen strošek sklada bi v primeru 740 delavcev znašal okoli 2,57 milijona evrov. Kolikšno izplačilo bodo delavci uveljavljali, bo znano, ko bo stečajni upravitelj pripravil seznam preizkušenih terjatev.

Upniki dnevno prijavljajo terjatve v stečajnem postopku, je še povedal Benigar Tošič, ki pričakuje, da bo dodatno prijavljenih med 1500 in 2000 terjatev, predvsem naj bi šlo za pravne osebe. O višini prijavljenih terjatev upravitelj ni želel ugibati. Rok za prijavo terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic se izteče 15. septembra.

V prisilni poravnavi je bilo priznanih za 120,15 milijona evrov navadnih terjatev in za 24,4 milijona evrov prednostnih, ločitvenih in izločitvenih terjatev. Največji upniki so po takratnem seznamu bili Abanka Vipa (10,7 milijona evrov ločitvene terjatve in 16,5 milijona evrov navadne terjatve), ISC Integrated Systems Handels iz Münchna (šest milijonov navadne terjatve), Probanka (4,9 milijona evrov navadne terjatve) in Salonit Anhovo (1,6 milijona evrov ločitvene ali izločitvene terjatve in štiri milijone evrov navadne terjatve).