Gospodarska rast Slovenije je spodbudna in kaže, da država ubira pravo pot proti izhodu iz krize. Ker je ta še vedno zelo zahtevna, ni možno, da bi ljudem prek transferjev na vseh področjih že dali to, kar si želijo, je dejal premier Miro Cerar.
Spomnil je, da mora Slovenija končno zares urediti javne finance, bistveno zmanjšati primanjkljaj, umiriti naraščanje javnega dolga in ga nato začeti zniževati, uveljaviti mora fiskalno pravilno in izpeljati strukturne reforme. Tako bo postala dober gospodar, ljudem pa bo to omogočilo dostojno življenje, vključno s socialno varnostjo. "To je kompleksen proces in v letu ali dveh ga ni mogoče zastaviti tako, da bi na podlagi dosedanje dobre gospodarske rasti že uspeli na vseh področjih nazaj prek transferjev ljudem dati to, kar si ta hip želijo," je opozoril premier.
Vlada je po Cerarjevih besedah socialno naravnana in na nekaterih področjih že prihaja do socialnih ukrepov. "Tudi do upokojencev in do nekaterih drugih skupin smo že izkazali in bomo tudi v prihodnje vse naše namere prek usklajevanja pokojnin in tako dalje, seveda pa to še ne pomeni, da lahko kar takoj sprostimo plačni režim v javnem sektorju in pristopimo k vsemu tistemu, kar si ljudje želijo," je opozoril.
Če želi Slovenija priti iz krize in vzpostaviti vzdržno blaginjo, kar je cilj vlade, "potem moramo v prihodnjih mesecih paziti, da ne naredimo kakšnega napačnega koraka", je povedal Cerar. V tej luči bodo tudi potekala pogajanja s sindikati, občinami in drugimi deležniki, "da skupno najdemo tisto mejo, do katere še lahko delimo", je dodal.
Ena bistvenih usmeritev vlade je po premierjevih besedah povečevanje zaposlenosti. "Slovenija lahko resnično okreva samo tako, da bo čim več mladih in drugih kategorij prebivalstva delovno aktivnih, da bodo začutili, da lahko sami sebi ustvarijo spodobno življenje," je dejal in dodal, da bo to vplivalo tudi na ostale dejavnike in vprašanja o socialnih transferjih.
BDP v drugem četrtletju navzgor za 2,6 odstotka
Bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem letošnjem četrtletju po prvi oceni statističnega urada na letni ravni realno zvišal za 2,6 odstotka. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v primerjavi s prvim četrtletjem zvišal za 0,7 odstotka, v primerjavi z drugim trimesečjem lani pa za 2,5 odstotka.
V prvi polovici 2015 se je BDP povečal za 2,7 odstotka, je danes objavil državni statistični urad.
Višina lanske gospodarske rasti vpliva tudi na odločanje v zvezi s spremembami socialnih prejemkov s prihodnjim letom. Pomembna je tudi pri vprašanju usklajevanja pokojnin. Glede na dogovor koalicijskih strank se bodo namreč pokojnine letos uskladile po redni poti ob pogoju, da je Slovenija v letu 2014 dosegla več kot 2,5-odstotno gospodarsko rast. Izplačilo bo država v tem primeru izvedla v januarju 2016.
Gospodarska rast je bila v drugem trimesečju tako počasnejša kot v prejšnjih četrtletjih. V prvih treh mesecih je na letni ravni realno dosegla 2,8 odstotka, prav tako v zadnjih treh mesecih 2014. Pred tem je bila še višja, saj je bila v drugem lanskem četrtletju 3,3-, v tretjem pa 3,6-odstotna.
Skupna dodana vrednost slovenskega gospodarstva se je v drugem četrtletju letos zvišala za 2,4 odstotka, potem ko je bila v prvem trimesečju na letni ravni 2,7-odstotna. Pred tem je v zadnjem lanskem trimesečju dosegla 3,7 odstotka, četrtletje pred tem pa 3,7 odstotka.
Na statističnem uradu tako opažajo, da se rast skupne dodane vrednosti slovenskega gospodarstva v zadnjih treh četrtletjih umirja. To pripisujejo predvsem padcem dodane vrednosti v gradbeništvu in z njim povezanih dejavnostih. Dodana vrednost v gradbeništvu se je v drugem trimesečju znižala za 6,4 odstotka.
V drugem četrtletju je na gospodarsko rast ugodno vplivala zasebna potrošnja, ki se je povečala za 1,8 odstotka. Končna potrošnja države se je v tem četrtletju povečala za 0,4 odstotka. Skupaj se je končna potrošnja povečala za 1,4 odstotka.
Na gospodarsko rast je tudi tokrat ugodno vplivalo zunanje povpraševanje. Izvoz se je okrepil za 5,5 odstotka, uvoz pa za 3,7 odstotka. Zunanjetrgovinski presežek je iz četrtletja v četrtletje večji in je v drugem trimesečju h gospodarski rasti prispeval 1,7 odstotne točke.
Negativno je v drugem trimesečju na gospodarsko dejavnost vplivalo le investicijsko trošenje. Glede na drugo lansko četrtletje se je zmanjšalo za 0,6 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 1,5 odstotka, glavni razlog za padec pa so bile ob ohlajanju gradbenih dejavnosti manjše investicije v gradbene objekte, ki so se zmanjšale za 6,7 odstotka. Ublažile pa so ga večje investicije v opremo in stroje, ki so narasle za 5,5 odstotka.
V Sloveniji avgusta na mesečni ravni inflacija, na letni deflacija
Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se avgusta na mesečni ravni zvišale za 0,1 odstotka, na letni ravni pa znižale za 0,3 odstotka. K nižji inflaciji so največ prispevali cenejši naftni derivati, je objavil državni statistični urad.
Slovenija na letni ravni še vedno beleži deflacijo. Cene so se avgusta na letni ravni znižale za 0,3 odstotka, toliko je indeks znašal tudi avgusta lani. Povprečno 12-mesečno gibanje cen avgusta letos kaže na 0,4-odstoten padec, potem ko je bila rast cen avgusta lani 0,6-odstotna.
Blago se je v enem letu pocenilo za 0,7 odstotka, storitve pa podražile za 0,5 odstotka. Cene trajnega blaga so bile v povprečju nižje za 1,7 odstotka, cene blaga dnevne porabe so se znižale za 0,7 odstotka, medtem ko so se cene poltrajnega blaga zvišale za 0,5 odstotka.
Avgusta so na letni ravni najbolj padle cene v skupinah prevoz (-4,8 odstotka), stanovanje (-0,8 odstotka), obleka in obutev (-0,7 odstotka), stanovanjska oprema ter gostinske in nastanitvene storitve (po -0,4 odstotka).
Višje pa so bile cene v skupinah hrana in brezalkoholne pijače (+1,8 odstotka), komunikacije (+1,7 odstotka), zdravje (+1,3 odstotka), raznovrstno blago in storitve (+1,2 odstotka), alkoholne pijače in tobak (+1 odstotek), izobraževanje (+0,8 odstotka) ter rekreacija in kultura (+0,3 odstotka).
Letno rast cen so najbolj, za 0,9 odstotne točke, znižali cenejši naftni derivati - tekoča goriva so bila cenejša za 19,7 odstotka, pogonska pa za 11 odstotkov. Po 0,1 odstotne točke so k nižji inflaciji prispevali še cenejši počitniški paketi (-3,4 odstotka) in osebni avtomobili (-2,7 odstotka), pocenili so se tudi letalski potniški prevoz, tkanine ter telefonski in drugi aparati.
Letno inflacijo je na drugi strani najbolj, za 0,2 odstotne točke, zvišalo dražje sadje (+12,5 odstotka), 0,1 odstotno točko so prispevale višje cene električne energije (+3,3 odstotka). Podražili so se še oprema za šport, zelenjava ter motorna kolesa in kolesa.
Na mesečni ravni so se cene zvišale za 0,1 odstotka. K rasti so največ prispevale višje cene električne energije (+3,5 odstotka), počitniških paketov (+3,2 odstotka) in oblačil (+1,7 odstotka).
Na drugi strani so mesečno raven cen znižali cenejši naftni derivati - tekoča goriva so se pocenila za 5,6 odstotka, pogonska pa za 3,2 odstotka - ter cenejša zelenjava (-4,6 odstotka).
Cene, merjene s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, so se avgusta na letni ravni znižale za 0,6 odstotka, medtem ko se lanskega avgusta niso spremenile. V 12-mesečnem povprečju so se avgusta cene znižale za 0,4 odstotka, v enakem obdobju lani pa zvišale za 0,8 odstotka.
GZS: Tudi v prihodnje moramo biti zmeri in racionalni pri javni porabi
Lanskoletna gospodarska rast je presegla tudi pričakovanja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). "To nas sicer navdaja z optimizmom, vendar se je treba zavedati, da je v prvi vrsti posledica izvoznih aktivnosti in visoke rasti črpanja evropskih sredstev za namene obnove lokalne infrastrukture," so zapisali. Kot pravijo, pa moramo biti tudi v prihodnje zmerni in racionalni pri javni porabi, "saj bo zgolj sprostitev zavez po ZUJF prinesla dodatne obremenitve proračuna."
"Dosežena gospodarska rast potrjuje, da še imamo vitalno gospodarstvo, ki je sposobno izkoristiti ugodne razmere na globalnih trgihm. Za stabilnejšo in mirnejšo prihodnost pa potrebujemo strukturne reforme, vzdržne javne finance in smeješe razvojne projekte, ki bodo dali delo domačemu gospodarstvu," je poudaril Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS.
Na gospodarski zbornici še dodajajo, da bo tudi letošnja gospodarska rast najverjetneje presegla 2 odstotka, vendar pa je lahko že naslednje leto pod pritiskom, saj ni velikih investicij. Prihodnje leto bo izziv predvsem za gradbeništvo, posledično pa tudi za z njim povezane panoge, kot so inženiring, arhitektura, kreativne industrije in podobno. Poleg tega pa lahko negotovost glede grške krize, gospodarsko ohlajanje in spremembe monetarne politike na Kitajskem, recesija v Rusiji in druge krize ogrozijo prihodnjo rast slovenskega izvoznega gospodarstva, opozarjajo na GZS.
Tudi v Obrtni zbornici Slovenije (OZS) so zadovoljni z najnovejšimi statističnimi podatki. "Za male obrtnike in podjetnike, ki niso vezani zgolj na izvoz, pa je ključno, da se trend rasti domače potrošnje nadaljuje," so zapisali.
Domača potrošnja se je v zadnjem obdobju sicer povečala, vendar še vedno ni na predkrizni ravni. "Če želimo, da se bo trend gospodarske rasti nadaljeval, je treba čim prej izpeljati reformne ukrepe," so zapisali.
KOMENTARJI (451)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.