Kljub drastičnemu padcu BDP dobri obeti?

Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije je v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi z istim obdobjem lani zabeležil drastičen padec – znižal se je namreč kar za 9,3 odstotka, so sporočili iz državnega statističnega urada. "To je tretje zaporedno zmanjšanje gospodarske aktivnosti in največje v sedanji krizi. V prvi polovici leta je bil BDP za 8,8 odstotka manjši kot v enakem obdobju leta 2008," so pudarili.

Bolj pozitivno sliko pa dobimo, ko primerjamo prvi dve četrtletji tega leta. V drugem se je namreč BDP v primerjavi s prvim zvišal za 0,7 odstotka. "Po dveh zaporednih četrtletjih negativne rasti so se torej recesijska gibanja v drugem četrtletju 2009 ustavila," ugotavljajo statistiki. 

Manjše investicije, manj uvoza in izvoza ...

V drugem četrtletju 2009 so se nadaljevala podobna gibanja, kot so bila značilna že za začetek leta. Znova so se najbolj zmanjšale investicije; v drugem četrtletju 2009 so bile za 36,7 odstotka manjše kot v drugem četrtletju lani, v prvih šestih mesecih letos pa so bile v primerjavi z enakim lanskim obdobjem manjše za tretjino. Njihov delež v BDP se je z 32,2 odstotka v letu 2008 znižal na 22,1 odstotka.

Tudi izvoz in uvoz sta se spet močno zmanjšala; izvoz je bil za 21,3 odstotka manjši kot v drugem četrtletju 2008, uvoz pa za 24,8 odstotka.

Nižji so bili tudi izdatki za končno potrošnjo (za odstotek), predvsem na račun zmanjšanja izdatkov gospodinjstev, kar se je zgodilo prvič po letu 2000. Edina kategorija končnega trošenja, ki se je realno povečala, so izdatki države. V primerjavi z drugim četrtletjem lanskega leta so bili višji za 4,3 odstotka.

Za devet odstotkov nižja dodana vrednost

Vse to lahko preberemo na spletni strani statističnega urada, kjer še poudarjajo, da se dalje zmanjšuje tudi dodana vrednost. Skupna je bila v drugem četrtletju za devet odstotkov manjša kot v lanskem drugem trimesečju. V predelovalnih dejavnostih se je zmanjšala za 22 odstotkov, v gradbeništvu za 13,4, v trgovini za 12,8, v transportu za 6,6 , v poslovnih storitvah pa za 5,7 odstotka. Rast so zabeležili le v finančnem posredništvu (osem odstotkov) ter v dejavnostih netržnega značaja, kot so javna uprava, obramba in obvezna socialna varnost, izobraževanje, zdravstvo in socialno skrbstvo.

Vendarle dobre novice? Je Slovenija iz krize?

Ponovimo, slovenski BDP se je kljub vsemu v tem četrtletju v primerjavi s prvimi tremi meseci leta povečal. Letne primerjave tako kažejo na še zelo slabe gospodarske razmere, primerjave med zaporednimi četrtletji pa dajejo bolj optimistično sliko. Stanje je precej podobno kot v številnih drugih državah (Nemčija, Francija, Grčija, Švedska). "Takšne situacije niso neobičajne, so pa zelo redke. Značilne so za t. i. točke obrata – ko gospodarski cikel doseže dno ali vrh – in četrtletne primerjave hitreje zaznajo, da je do obrata prišlo," pojasnjuje vodja sektorja za nacionalne račune na statističnem uradu Karmen Hren. Na odgovor na vprašanje, ali ti podatki že kažejo na konec krize, bo verjetno treba počakati še kakšno četrtletje, da bi dobili trdnejša zagotovila, kaj se dogaja v gospodarstvu, dodaja.

Umar: Gospodarska rast bo nižja od pričakovane

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ob tem ugotavlja, da je "na postopno stabilizacijo razmer na sicer nizki ravni že nakazovala tudi večina kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti". Vendar pa poudarja, da se je v medletni primerjavi padec gospodarskih aktivnosti "še poglobil".

"V primerjavi z enakim obdobjem lani so negativni učinki mednarodne finančne in gospodarske krize, podobno kot v prvem četrtletju, močno vplivali na dosežene rezultate, in sicer predvsem na izvozno aktivnost," pojasnjuje Umar. Domači in zunanji dejavniki pa vse bolj prispevajo tudi k izrazito zmanjšani investicijski aktivnosti, so še zapisali v uradu.

Direktor Umarja Boštjan Vasle je pojasnil, da "so ob nadaljevanju neugodnih gibanj pri naših najpomembnejših partnericah v drugem četrtletju ostale relativno slabe tudi razmere na domačem trgu". "Večji padec izvoza, nadaljevanje kreditnega krča ter z njima povezana nizka investicijska dejavnost kažejo, da bo gospodarska rast ob koncu leta nižja, kot smo pričakovali spomladi," je prepričan. Umar bo novo napoved gospodarskih gibanj objavil konec septembra.