Bankirji bi milijone, ljudje nimajo za kruh

V Združenih državah Amerike, ki jo pestita brezposelnost in proračunski primanjkljaj (trenutno znaša 1400 milijard dolarjev oziroma okoli deset odstotkov družbenega bruto proizvoda), se je okoli 23 finančnih družb odločilo, da bo zaposlenim izplačalo več kot 140 milijard dolarjev nagrad. Tudi dejstvo, da je delo v ZDA meseca septembra izgubilo 263.000 tisoč ljudi, bančnikov najverjetneje ne bo prepričalo, da opustijo ta načrt.

Po poročanju časnika Wall Streat Journal bodo zaposleni v največjih ameriških bankah letos domov odnesli v povprečju 143.400 dolarjev (približno 96.900 evrov), kar je slabih 2000 evrov več kot leta 2007. Skupaj to znese 140 milijard dolarjev oz. petino več kot lani, so izračunali pri omenjenem časniku. Dosedanji rekord je bil dosežen leta 2007 s skupnimi izplačili plač, nagrad in bonitet v višini 117 milijard dolarjev.

Lobiranje bank

Predstavnik Bele hiše Rahm Emanuel je danes banke opozoril, da je nenevadno, da so se banke odločile, da bodo izplačale velike nagrade, saj so pred tem za finančno pomoč prosile prav državo. Kot višek je izrazil tudi nezadovljstvo ob tem, da sedaj lobirajo proti finančnim reformam in novemu reguliranju finančnega trga, ki naj bi preprečil nastanek nove finančne krize.

Politični analitik in svetovalec Bele hiše David Axelrod je dejal, da bi banke morale premisliti, kaj počnejo, saj nosijo pomembno odgovornost. Poudaril je še, da še vedno ni prišlo do pričakovane rasti posojil, saj mnogo podjetij sploh ne dobi ustreznih posojil za svoje delo.

Kot je znano, je spomladi izplačilo večmilijonskih nagrad vodilnim v zavarovalnici AIG, ki jo je vlada z davkoplačevalskim denarjem rešila pred propadom, izzvalo val ogorčenja v ZDA. Tudi na mednarodni ravni so vplivne članice skupine G 20 poskusile uvesti enoten sistem nagrajevanja finančnih menedžerjev.

Po reševalnih akcijah ameriške vlade se je poslovanje ameriških bank in drugih finančnih ustanov vnovič izboljšalo. Temu ustrezno so se po izračunih časnika Wall Street Journal povečali prihodki bank. Banke so letos od države prejeli že drugi obrok posojil, ki je v svežnju pomoči bankam znašal okoli 700 milijard dolarjev.

Do nagrad tudi slabo stoječe banke

Med finančnimi družbami z rekordnimi izplačili prihodkov niso le razmeroma dobro stoječe banke, kot sta J.P. Morgan Chase in Goldman Sachs. Na seznamu sta namreč tudi koncerna Citigroup in Bank of America, ki sta prejela vsak po 45 milijard dolarjev državne pomoči.

Samo banka Goldman Sachs bo svojim 31.700 tisoč zaposlenim letos izplačala 21,85 milijarde dolarjev, to je 1,66 milijarde dolarjev več kot leta 2007. Vsak zaposleni naj bi dobil tako nagrado v višini 700 tisoč dolarjev. Ker pa je banka v letu 2009 pridobila finančno pomoč od države, so se odločili, da bodo fundaciji Goldman Sachs Foundation v humanitarne namene nakazali okoli 200 milijonov doalrjev.

Iz krize se niso nič naučili 

V boju proti krizi je bilo veliko napačnih potez, je v začetku oktobra poudaril ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec Joseph Stiglitz. "Iz krize se nismo ničesar naučili," je bil oster. Stiglitz je bil med drugim kritičen do dejstva, da so ameriške oblasti, namesto da bi preučile, kakšen finančni sistem ZDA sploh potrebujejo, preprosto le namenile milijarde dolarjev za rešitev obstoječega sistema.

Ameriški finančni sistem je po Stiglitzevih besedah preprosto predimenzioniran. Pred krizo je dobiček, ki so ga ustvarila finančna podjetja, predstavljal kar 40 odstotkov celotnega dobička v ZDA, njegov prispevek k inovativnoti pa je bilo predvsem t. i. kreativno računovodstvo.