Banke v Sloveniji z vedno večjo izgubo

Zaostrovanje gospodarskih razmer v realnem sektorju se je decembra lani močno odrazilo v bilancah bank, so na današnji seji soglašali člani sveta Banke Slovenije. Kot so pojasnili, so banke namreč močno zmanjšale stanja posojil nefinančnim družbam, hkrati pa povečale stroške oslabitev in rezervacij. Banke v Sloveniji so tako v letu 2011 ustvarile 356 milijonov evrov izgube po davkih, potem ko so že leto 2010 končale s slabimi 56 milijoni evrov izgube. Hkrati se je bilančna vsota bank zmanjšala za 1,5 milijarde evrov, ugotavljajo analitiki Banke Slovenije.

Zmanjšanje posojil podjetjem je deloma povezano s prestrukturiranjem naložb, predvsem pa odraža negativna gibanja povpraševanja po posojilih in odplačevanje obveznosti do tujine. Negativno na kreditno aktivnost že dlje časa vplivajo zniževanje bonitetnih ocen in višji stroški financiranja, slabšanje makroekonomskih razmer in položaja nekaterih panog, visoka zadolženost podjetij, plačilna nesposobnost ter zmanjševanje vrednosti in likvidnosti premoženja, ki je primerno za zavarovanje posojil.

Decembra so banke za 314 milijonov evrov povečale stroške oslabitev in rezervacij, tako da so ti v letu 2011 znašali skoraj 1,1 milijarde evrov oz. 35,4 odstotka več kot leta 2010. Predvsem zaradi tega se je izguba bančnega sistema po obdavčitvi v celotnem lanskem letu po nerevidiranih in nekonsolidiranih podatkih povečala na 356 milijonov evrov.

Kreditno tveganje, merjeno z deležem razvrščenih terjatev bank, ki jih komitenti poravnavajo z zamudami, daljšimi od 90 dni, se je novembra lani glede na mesec prej rahlo znižalo, a se kljub temu ohranja na razmeroma visoki ravni.

Pogoji financiranja bank v tujini so se lani poslabšali tako glede obsega kot glede ročnosti novih posojil. Razdolževanje pri tujih bankah so deloma nadomeščale z viri Evrosistema, ki po ocenah Banke Slovenije ostaja zanesljiv in razmeroma ugoden vir financiranja tudi v prihodnje.

Ob zaostrenih gospodarskih razmerah v mednarodnem in domačem okolju se bodo negativni procesi v gospodarstvu tudi letos odražali v poslovanju bank, še napoveduje centralna banka in kot glavni izziv slovenskih bank izpostavlja čim bolj učinkovito upravljanje s portfeljem slabih naložb ter njegovo zmanjšanje ob hkratnem zadovoljevanju povpraševanja po kreditih. K preobratu trendov bi lahko pripomogli dokapitalizacija bank, konsolidacija bančnega sistema in pospešeno finančno ter poslovno prestrukturiranje podjetij.

Slabe gospodarske napovedi tudi za naprej

Na seji sveta centralne banke so analizirali tudi zadnje ekonomske kazalce, ki kažejo na krčenje gospodarske aktivnosti v evrskem območju, hkrati pa se poslabšujejo obeti za gospodarsko rast v letu 2012.

V primerjavi s poslabševanjem zaupanja na mednarodnih trgih so gibanja v slovenski industriji nekoliko ugodnejša, obenem pa se nadaljuje zmanjševanje aktivnosti v dejavnostih, ki so pretežno vezane na domači trg. Številni anketni kazalniki kažejo na nadaljevanje krize v gradbeništvu, zmanjšujejo pa se tudi realni prihodki v trgovini na drobno, brez motornih vozil in goriv. Ob upadanju zaupanja v dejavnostih, vezanih na domači trg, se povečuje tudi tveganje za nadaljnje poslabševanje razmer na trgu dela.

Lani je proračunski primanjkljaj po prvih podatkih dosegel 4,3 odstotka BDP, letos naj bi se znižal na 3,6 odstotka BDP. Z zakonom o dodatnih interventnih ukrepih se ohranjajo plače, pokojnine in transferji posameznikom in gospodinjstvom v prvem polletju v nespremenjeni višini. Slabše makroekonomske okoliščine od ocenjenih pri pripravi zadnjega proračuna zahtevajo prilagoditev odhodkov razpoložljivim virom, svarijo v centralni banki.

Čeprav bosta nizka gospodarska aktivnost in padec povpraševanja letos potiskala inflacijo pod dva odstotka, pa se po teh ocenah kaže vedno večja potreba po zajezitvi pritiskov za dviganje cen na lokalni ravni, predvsem na področju javnih storitev.