Z zakonom se v slovenski pravni red prenašajo določbe evropske direktive glede sposobnosti kreditnih institucij investicijskih podjetij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo. Pri tem se že uveljavljena pravila reševanja iz obstoječega zakona ne spreminjajo, so pa del predloga novega zakona, saj zaradi nomotehničnih pravil priprava novele zakona ne bi bila ustrezna, je v DZ pojasnil Peter Ješovnik s finančnega ministrstva.
Zakon med drugim na enoten način predpisuje, kako se rešujejo banke – najprej s sredstvi njihovih delničarjev in upnikov, nato pa iz enotnega sklada za reševanje, v katerega vplačujejo vse banke. Med drugim se uvajajo dodatne kapitalske zahteve, ki jih lahko Banka Slovenije naloži posamezni banki za pokrivanje tveganj, ter določajo dodatne obveznosti za zagotavljanje ustreznega notranjega kapitala.
Po bančni sanaciji v letih 2013 in 2014, za katero je Slovenija morala nameniti veliko davkoplačevalskega denarja, so rešitve na tem področju pozdravile vse poslanske skupine. A v opoziciji so bili kritični, da se tako obsežna zakonodaja sprejema po nujnem postopku. Vse preveč se hiti, zato se lahko pojavijo napake. Prav tako se slepo sledenje evropskim določbam ni vedno izkazalo za dobro, so opozarjali.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.