Zakonodaja določa, da mora imeti vsak potrošnik brez plačilnega računa, ki zakonito prebiva v EU, na voljo osnovni plačilni račun, odprtje katerega lahko zahteva pri katerikoli banki ali hranilnici. Račun je namenjen tudi potrošnikom brez stalnega naslova in prosilcem za azil ter tistim, ki jim dovoljenje za bivanje ni bilo odobreno, vendar njihov izgon iz pravnih ali dejanskih razlogov ni mogoč.

Medtem ko je višina nadomestila za vodenje osebnega transakcijskega računa poslovna odločitev posamezne banke, pa zgornjo mejo primernega nadomestila za osnovni plačilni račun določi Banka Slovenije. Pri tem pristojni upoštevajo inflacijo in povprečni strošek košarice plačilnih storitev ter namen osnovnega plačilnega računa, ki je poleg zagotovitve finančne vključenosti tudi zaščita ranljivih skupin prebivalstva. "Ob upoštevanju teh okoliščin smo se odločili, da primerno nadomestilo ohranimo pri znesku 4,90 evra oziroma 1,47 evra mesečno za upravičence do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka," so sporočili iz Banke Slovenije.
Ob tem so spomnili, da morajo skladno z zakonom o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih dostop do osnovnega plačilnega računa omogočati vse slovenske banke in hranilnice, ki vodijo plačilne račune potrošnikov. Zakon med drugim določa tudi, da lahko banka oziroma hranilnica te storitve nudi brezplačno.
Zadnje spremembe zakonodaje so prinesle tudi natančnejšo določitev primerov, v katerih lahko banke zavrnejo odprtje takšnega računa, potrošnika pa morajo o zavrnitvi pisno obvestiti. Ob tem morajo biti potrošnikom dostopne tudi informacije o posebnih značilnostih in pogojih uporabe osnovnega plačilnega računa.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.