Banka Slovenije: Varčevalni ukrepi so nujni

Svet Banke Slovenije je danes obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja. Slovensko gospodarstvo se je v zadnjem lanskem četrtletju skrčilo za 0,7 odstotka, glede na enako obdobje predlani pa za 1,5 odstotka, je minuli teden objavil državni statistični urad.

Svet Banke Slovenije ugotavlja, da je imelo zmanjševanje gospodarske dejavnosti v večini članic območja evra ob zaostrovanju krize v območju skupne valute v drugi polovici lanskega leta za posledico upad izvoza in industrijske proizvodnje v Sloveniji.

Varčevalni ukrepi prispevali k zmanjšanju končne potrošnje

Varčevalni ukrepi, nadaljnja rast brezposelnosti in negotovosti glede prihodnjih gospodarskih gibanj ter realno zniževanje stroškov dela, kar so sicer nujni ukrepi za ponovno vzpostavitev konkurenčnosti gospodarstva, so prispevali k zmanjšanju domače končne potrošnje, pojasnjujejo v Banki Slovenije.

Ob tem spominjajo, da vlada za letos načrtuje znižanje proračunskega primanjkljaja z lanskih 4,3 odstotka na raven treh odstotkov bruto domačega proizvoda, za kar bo po njihovi oceni potrebno krčenje javnih izdatkov in učinkovitejše proračunsko načrtovanje.

Konsolidacija javnih financ bo kratkoročno še dodatno prispevala k znižanju domačega povpraševanja, vendar je potrebna za zagotovitev vzdržnega dolgoročnega financiranja javnih financ, za doseganje vzdržne gospodarske rasti in za ohranjanje bonitetne ocene države, opozarjajo v Svetu Banke Slovenije.

Pri tem ugotavljajo še, da so banke ob poslabševanju dostopa do tujih virov financiranja zaostrile posojilne pogoje za gospodarstvo in nadaljevale z zmanjševanjem kreditiranja.

Nov sveženj ukrepov Evropske centralne banke z dvema operacijama refinanciranja bank s triletnimi posojili po ugodni obrestni meri je po mnenju sveta Banke Slovenije izboljšal zaupanje na finančnih trgih, pričakovano postopno okrevanje gospodarstva v območju evra v drugi polovici leta pa bo kljub temu v veliki meri odvisno od uspešnosti držav pri konsolidaciji javnih financ.

Inflacija v Sloveniji je februarja na letni ravni znašala 2,8 odstotka in je bila malenkost višja od povprečja v območju evra, kjer je dosegla 2,7 odstotka. Krepitev inflacije je po oceni Banke Slovenije predvsem posledica kratkoročnega povišanja prispevka cen storitev in ponovne rasti cen energentov, v prihodnjih mesecih pa se pričakuje, da se bo inflacija zniževala.

Tveganje za morebitni dvig inflacije predstavljajo naraščanje cen nafte na svetovnih trgih in cenovni pritiski v sektorjih z omejeno konkurenco, predvsem pri komunalnih storitvah in javnem prevozu, še poudarjajo.