Bančni sistem stabilen, kibernetsko tveganje vse večje

Poročilo o finančni stabilnosti, v katerem oceni sistemska tveganja v bankah ter drugih finančnih institucijah v državi, pripravlja Banka Slovenije dvakrat letno. "Ključna tveganja za finančno stabilnost že kar nekaj časa izhajajo predvsem iz zunanjega okolja, medtem ko klasična tveganja ocenjujemo kot nizka ali zmerna," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal namestnik guvernerja Primož Dolenc.

Glede bančnega sistema je povedal, da so banke tekom letošnjega leta dodatno okrepile visoko odpornost na različna tveganja, glavni kazalci poslovanja pa ostajajo ugodni. Podobno kot lani so banke z rekordnimi dobički poslovale tudi v začetku tega leta. "Nižanje obrestnih mer bo na srednji rok seveda vplivalo na dobičkonosnost bank, trenutno pa je bančno poslovanje še ugodno," je dodal.

Odpornost bančnega sistema z vidika solventnosti in dobičkonosnosti je pri tem Banka Slovenije ocenila kot dobro.

Kibernetsko tveganje vse večje

V zadnjih četrtletjih se sicer krepijo tveganja, ki niso povezana z bančnim okoljem, pa vendarle pomembno določajo njegovo poslovanje. Med njimi je Dolenc izpostavil geopolitično tveganje, omejevanje in fragmentacijo svetovne trgovine ter kibernetsko tveganje, ki se intenzivno krepi.

Podrobneje je poročilo predstavila direktorica oddelka Finančna stabilnost in makrobonitetna politika v Banki Slovenije Meta Ahtik. Tudi ona je povedala, da glavna tveganja za slovenski finančni sistem prihajajo od zunaj, torej iz raznih geopolitičnih napetosti po svetu.

Makroekonomska gibanja sicer za Slovenijo ostajajo ugodnejša kot v povprečju v območju evra. Naša država je že v preteklih četrtletjih beležila višjo gospodarsko rast kot evrsko območje in podobne so tudi napovedi za naprej, čeprav se te nekoliko slabšajo, je dejala. Zadnjih nekaj mesecev je pod ravnijo v državah z evrom tudi inflacija.

"Splošna slika je torej ugodnejša kot drugod," je dejala Ahtikova, a dodala, da medtem ko je razpoloženje v storitvenem sektorju dobro, je nekoliko slabše v predelovalnih dejavnostih. V zadnjem obdobju se po njenih besedah nekoliko slabša slika tudi v gradbeništvu; število novih gradbenih dovoljenj letos še naprej upada, kar vpliva tudi na dogajanje na nepremičninskem trgu, zaradi tega pa bo ponudba očitno še nekaj časa ostala omejena.

Polovico izmed šestih sistemskih tveganj, ki jih analizira v poročilu, ocenjuje Banka Slovenije kot nizko, polovico pa kot zmerno.

Cene nepremičnin namreč še naprej naraščajo

Tveganje, ki izhaja iz nepremičninskega trga, ostaja ocenjeno kot zmerno, a se krepi. Cene nepremičnin namreč še naprej naraščajo. Na to poleg nizke brezposelnosti, rasti plač in nizke zadolženosti gospodinjstev, ki krepijo povpraševanje, vpliva predvsem skromna ponudba. Ob znižanju obrestnih mer se sicer tudi stanje stanovanjskih posojil ponovno hitreje veča, opaža Banka Slovenije.

Tudi tveganje financiranja bank ostaja zmerno. Da tega tveganja niso znižali na nizko, je po besedah Ahtikove posledica zelo visokega deleža vlog nebančnega sektorja v bilančni vsoti bank. To lahko povzroči določeno nestabilnost tega vira financiranja, ker je seveda mogoče te vloge iz bank umakniti takoj, je pojasnila.

Prav tako ostaja zmerno obrestno tveganje. Z začetkom zniževanja obrestnih mer se je nekoliko zmanjšal tudi obrestni razmik med obrestnimi merami za posojila in depozitnimi obrestnimi merami bank.

Kreditno tveganje je Banka Slovenije znižala na najnižjo raven. Deleži nedonosnih terjatev namreč ostajajo nizki, izpostavljenost bank do podjetij v stečaju pa je še naprej zanemarljiva.

Prav tako ostaja nizko dohodkovno tveganje. Banka Slovenije pričakuje, da dohodek bank v nadaljevanju leta ne bo znatneje zaostajal za ravnjo iz leta 2023 in to kljub dodatnim znižanjem obrestnih mer in plačilu akontacij davka na bilančno vsoto, ki povečujejo operativne stroške bank.

Od preostalih tveganj je Banka Slovenije ohranila oceno podnebnih tveganj na zmerni ravni, zaradi globalnega porasta kibernetskih groženj pa je ohranila povišano oceno kibernetskega tveganja. Ključen razlog za to so kibernetske grožnje, so pa bile tarča kibernetskih napadov v prvem polletju predvsem javne institucije.