Bančne marže izčrpavajo slovensko gospodarstvo

Kot je dejal Kranjec, so za npr. milijon evrov v evroobmočju obresti za podjetja približno 3,6-odstotne plus euribor. Medtem pa podjetja v Sloveniji za omenjeni znesek pri bankah z večinskim tujim lastništvom plačajo euribor in 4,9 odstotka, v velikih slovenskih bankah 5,4 odstotka in euribor, pri manjših slovenskih bankah pa je pribitek k euriborju več kot šestodstoten.

To je nekonkurenčno, zato je pri nacionalnem interesu v bančništvu treba dati na tehtnico tudi to dejstvo, je dejal Kranjec, ki se sicer sam zavzema za slovensko lastništvo bank, če je to le možno. Ob tem je poudaril, da so v Sloveniji obrestne mere bistveno višje kot npr. na Slovaškem in v baltskih državah, kjer je 90 odstotkov bančnega sistema v tujih rokah.

Guverner centralne banke ob tem ne vidi možnosti, da bi se to hitro spremenilo, vendar se bo glede na visoke tržne deleže slovenskih bank na bančnem trgu moralo. V nasprotnem primeru slovensko gospodarstvo tega ne bo zdržalo, še posebej če pri tem upoštevamo še težave na strukturnem področju in na področju fiskalne politike.

Kranjc je sicer poudaril, da trg sicer počasi deluje, saj se manjša tržni delež dragih bank in se povečuje delež cenejših bank. Ob tem je znova zavrnil očitke, da bančni sektor ne podpira gospodarstva. Slovenska podjetja iz realnega sektorja so bistveno bolj zadolžena kot npr. podjetja v tujini, zato banke velikokrat nimajo interesa, da odobrijo kredite, saj preprosto ne najdejo kreditno sposobnih posojilojemalcev z dobrimi produkti. Zato se zdaj usmerjajo v prebivalstvo, kjer so tveganja in odobreni krediti nižji.

Težava ni v pomanjkanju denarja bank

Banke so dovolj likvidne, tako da ni težava v tem, da banke ne bi imele denarja. Poleg medbančnega posojanja imajo banke možnost črpanja kratkoročnih virov pri Evropski centralni banki. Ta sklad je popolnoma neizkoriščen, zato težava, da banke bolj ne financirajo gospodarstva, ni v likvidnosti bank, ampak v posojilojemalcih.

Guverner slovenske centralne banke je še posvaril, da bodo regulatorji zaradi slabih izkušenj s krizo, ki so jo povzročile predvsem špekulacije, strožje opazovali dogajanje na trgu. Uvedli pa bodo tudi strožje kriterije za poročanje. Nadzor nad trgom in novimi produkti bo bolj temeljit, poleg tega pa se ne bo več dovoljevalo, da se udeleženci sklicujejo na tržno svobodo pri uvajanju spornih produktov. To naj bi zmanjšalo možnosti za novo krizo, je pa res, da je vsaka kriza drugačna od prejšnje, je priznal Kranjec.

Kranjec je zbranim predstavil program finančne stabilnosti in nekatere zamisli o strožjem nadzoru trga. Poudaril je, da se je v času krize med drugim pokazalo, da je treba bolje nadzorovati ne le bančni sistem, ampak tudi druge finančne institucije, npr. zavarovalnice, kapitalski trg. Ob tem je dejal, da bodo ECB in centralne banke evrskega območja dobile večje pristojnosti, npr. tudi to, da bodo lahko prepovedale različne finančne produkte, ki bi lahko bili sporni.