Predsednik NSi Andrej Bajuk se je zavzel za čimprejšen začetek kotacije Telekoma Slovenije na borzi, razlogi za to pa so "nediskriminatornost, transparentnost in enakost delničarjev".
NSi se je podobno kot njena partnerica v zmagoviti Koaliciji Slovenija, SDS, v predvolilni kampanji zavzemala za pospešitev umika države iz gospodarstva in posledično okrepljeno dinamiko privatizacije državnih podjetij. "Umik mora država izvesti na preudaren, postopen in predvsem pregleden način. V primeru Telekoma mora vlada najprej zagotoviti pravo konkurenčno okolje na zares odprtem tržišču, namesto da z javnimi sredstvi ustanavlja navidezne tekmece, ki so tako ali drugače v njeni lasti," je bil odločen Bajuk, ki se omenja kot eden najverjetnejših kandidatov za enega od gospodarskih ministrskih resorjev v novi vladi.
Privatizacija Telekoma se "vleče" že preveč dolgo
Država ima v Telekomu neposredno 62,5-odstotni lastniški delež, posredno - prek KAD in SOD - pa približno 73-odstotnega. V preteklosti smo že bili priča poskusom privatizacije Telekoma, ki pa so ostali zgolj na papirju kljub temu, da so na resornem ministrstvu za informacijsko družbo kot skrajni rok za prodajo državnega deleža omenjali leto 2003.
Svetovalna hiša PriceWaterhouseCoopers je leta 2000 pripravila tri različne modele privatizacije Telekoma, ki pod svojim okriljem združuje še vodilnega poslovnega ponudnika dostopa do internetnih storitev v Sloveniji Siol in največjega slovenskega mobilnega operaterja Mobitel. Jeseni 2001 naj bi izbrali najugodnejši model, vendar pa je vlada postopek privatizacije zaradi neugodnih razmer na telekomunikacijskem trgu, ki so se še poslabšale po terorističnih napadih v ZDA, ustavila.
Lastninila naj bi se celotna skupina Telekom
Kot najbolj sprejemljiv se je omenjal model, ki je predvideval lastninjenje celotne skupine Telekom. Država naj bi v prvi fazi lastninjenja ohranila večinski, 51-odstotni delež v Telekomu, del delnic pa naj bi ponudili na trgu malim delničarjem.
Tudi v letu 2002 se z utemeljitvijo, da bi za svoj delež zaradi neugodnih razmer na trgu iztržila bistveno manj, vlada ni odločila za privatizacijo družbe. Aprila 2002 je sprejela odločitev, da se do sprejema strategije privatizacije ustavijo tudi postopki za uvrstitev delnic Telekoma na Ljubljansko borzo, za kar si je prizadevala tedanja uprava pod vodstvom Petra Graška.
Razmišljanja o najustreznejšem modelu privatizacije so vseskozi spremljale polemike o izpolnitvi obveznosti vračila prekomernih vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Začetek vračanj je, kot predvideva zakon, vezan na začetek prve faze privatizacije Telekoma. Skupna višina vračil naj bi znašala približno 24 milijard tolarjev, rok za vložitev zahtevkov pa se izteče 7. decembra.
Sedanja uprava še zadržana
Sedanja Telekomova uprava pod vodstvom Liborja Vončine, ki je krmilo družbe prevzel s 1. marcem, je glede morebitnih načrtov v zvezi s privatizacijo zadržana. "Privatizacijskih načrtov Telekoma je bilo v preteklosti kar nekaj. Vendar je odločitev o tem v rokah lastnikov," so na vprašanje, kako ocenjujejo razmere za morebiten začetek privatizacije, minuli teden odgovorili v družbi.
Kljub konkurenci, poslovanje uspešno
Telekom, ki je kljub formalni sprostitvi telekomunikacijskega trga leta 2001 šele letos dobil prve tekmece v mednarodni fiksni telefoniji, posluje dobro. Lanski dobiček iz poslovanja delniške družbe Telekom Slovenija je dosegel 9,974 milijarde tolarjev, kar je za 57 odstotkov več kot leta 2002. Poslovni prihodki so se v primerjalnem obdobju znižali za dva odstotka na 79,6 milijarde tolarjev, čisti poslovni izid pa je z 10,335 milijarde tolarjev ob koncu leta 2003 presegel primerljivega iz leta 2002 za 87 odstotkov. Skupina Telekom, v kateri sta še Mobitel in Siol, je lani ustvarila 137,8 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje, kar je za šest odstotkov več kot v letu 2002.
Tudi letošnji devetmesečni rezultati naj bi bili po zagotovilih vodje odnosov z javnostmi v Telekomu Darinke Pavlič Kamien dobri. Javnosti še niso na voljo, vendar "pa vsi ključni kazalniki kažejo na nadaljevanje trenda rasti družbe v primerjavi s podatki za enako obdobje minulega leta, kar potrjuje uspešno delo nove uprave in vseh zaposlenih".
V okviru širitve predvideno povečanje na jugovzhodne trge
Del strategije razvoja slovenskega Telekoma je povečevanje vpliva na trgih jugovzhodne Evrope, pa tudi iskanje strateških partnerstev v zahodni Evropi. Trenutno so v ospredju prizadevanja za pridobitev večinskega deleža v črnogorskem Telekomu. Ljubljanska telekomunikacijska družba je oddala vlogo za pridobitev razpisne dokumentacije, zavezujoče ponudbe pa je potrebno oddati do 22. decembra.
Telekom je sicer že poskušal prodreti na trge bivše Jugoslavije, a brez večjega uspeha: decembra 2000 tedanji predsednik uprave družbe Marjan Podobnik ni dobil vladne podpore za nakup večinskega deleža v makedonskem telekomu, spomladi 2001 pa se je vodstvo Telekoma v Beogradu pogovarjalo o možnostih nastopa na srbskem trgu, Mobitel je meril na tretjo koncesijo za opravljanje storitev GSM v Srbiji, a do konkretnih korakov ni prišlo.
Tudi Mobitel še čaka
Telekomovo hčerinsko podjetje Mobitel tudi še vedno čaka na razplet prizadevanj za pridobitev licence za drugega operaterja mobilne telefonije na Kosovu. Mobitel je v navezi z lokalnim partnerjem Mobikosom junija zmagal na mednarodnem razpisu, a so predstavniki mednarodne skupnosti (UNMIK) oktobra razpis razveljavili.
