Minister za finance Andrej Bajuk je po 14-dnevnem obisku delegacije Mednarodnega denarnega sklada (IMF) zagotovil, da se Slovenija zaveda javnofinačnih izzivov, ki našo dtržavo čakajo v prihodnosti.
"V letu 2009 bodo prišle do izraza reforme na področju javnih financ," je dejal Bajuk. Prej to ni mogoče, saj se je država v tem obdobju "zavestno odločila za investicije v infrastrukturo (železnice), česar ne more preložiti v prihodnost, ker so nujne". "Odločili smo se, da bomo investicije namenili za železnice, kar povzroča dodatne stroške in onemogoča takojšnje doseganje v programu zastavljenih ciljev," je pojasnil Bajuk. Dodatne obremenitve povzročajo tudi izredni izdatki, in sicer predsedovanje EU v prvi polovici leta 2008 in vzpostavitev vsega potrebnega za uvedbo schengenske meje.
Pohvale in opozorila
Delegacija IMF se je na redni letni misiji v Sloveniji osredotočila na razpravo o tem, kako naj Slovenija ohrani dobre makroekonomske rezultate po prevzemu evra in se sooči z dolgoročnimi izzivi, zlasti v finančnem sektorju, je povzela vodja misije Piritta Sorsa.
"Slovenija napreduje dobro, z dobrim izgledom za naprej, vendar je potrebna bolj previdna fiskalna politika," je dejala. "Slovenija dosega dobre uspehe. Vsej državi čestitamo za prevzem evra. Vendar to hkrati prinaša nove izzive. Z evrom je država zavezana k zdravim makroekonomskim politikam, vendar bo morala ohraniti preudarno fiskalno in plačno politiko," je povedala na novinarski konferenci Banke Slovenije ob zaključku redne letne misije IMF.
Nujna reforma pokojninskega sistema
V Sloveniji je po mnenju IMF nujna reforma pokojninskega sistema. "Spremembe so potrebne čim prej, tem bolje," je orisala Sorsa in dodala, da če se nič ne bo spremenilo, sistem leta 2050 ne bo več vzdržen. "V Sloveniji potekajo razprave o tem, da je treba zvišati starostno mejo in podaljšati delovno dobo. Vlada na tem področju po naših podatkih nekaj načrtuje, vendar je treba storiti več," je izpostavila.
IMF Sloveniji za ohranitev gospodarske rasti brez inflacijskih pritiskov v tem in prihodnjem letu priporoča bolj strogo in fleksibilno fiskalno politiko in proračunsko porabo, kot je načrtovana v proračunu. Država mora zagotoviti, da odhodki ne bi rasli prehitro, kar bi morala podpreti z reformo javne porabe, je povzela Sorsa. "Sloveniji priporočamo uporabo proračunskega načrtovanja na osnovi uspešnosti," je poudarila Sorsa in pojasnila, da se ta uspešnost meri po vnaprej določenih kazalnikih. To metodo uporablja mnogo držav, bistvo pa je zagotoviti učinkovitejšo porabo. Eden od načinov je tudi zagon javno-zasebnega partnerstva, pri čemer je potrebno skrbno načrtovanje. Kot je opozorila Sorsa, je pomembno zlasti to, kako prenesti tveganje tudi na zasebni sektor, da ne ostane obveznost javnega sektorja.
Razvoj finančnega trga
Pomemben je nadaljnji razvoj finančnega trga. Po ocenah IMF je slovenski bančni sistem stabilen, a v primerjavi z evropskim premalo dobičkonosen. Banke morajo biti zelo pozorne na kreditno tveganje ter povečati učinkovitost in transparentnost. "Privatizacija se mora nadaljevati v skladu z vladnimi načrti, velike finančne institucije pa bi morale začeti kotirati na borzi," je priporočila Sorsa.
Glede privatizacije je Sorsa povedala, da IMF pozdravlja načrte vlade na tem področju. Dober primer je po njenih besedah privatizacija jeklarn in uvrstitev Telekomovih delnic na borzo. "Vlada je potrdila kar ambiciozen načrt za letošnji proces privatizacije. V bančnem sektorju ima načrte, da zniža delež v treh največjih bankah. Zelo podpiramo te načrte in upamo, da se bodo čim prej uresničili," je povedala.
Delegacija IMF je še ocenila, da bo Slovenija le z večjo učinkovitostjo in produktivnostjo lahko zagotovila nadaljnjo gospodarsko rast brez inflacijskih pritiskov. "Če se bodo plače začele naraščati hitreje od produktivnosti, Slovenija lahko izgubi konkurenčnost in pade v zanko nizke rasti," je ponazorila Sorsa in izpostavila, da se bo država le s prilagoditvami lahko čez čas zoperstavila morebitnim šokom, ki jih lahko prinese članstvo v območju evra.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.