Bajuk in Kranjec optimistično

Finančni ministri EU, ki so se v Portu sestali na neformalnem zasedanju, so se strinjali, da zaenkrat končnih ocen o vplivu ameriške hipotekarne krize na evropski finančni trg in o posledicah najrazličnejših inovacij na področju finančnih instrumentov še ni mogoče potegniti, gospodarska rast pa bo kljub vsemu ostala robustna. Nestabilnost neposrednega vpliva na Slovenijo ni imela sta zatrdila slovenski finančni minister Andrej Bajuk ter guverner Banke Slovenija Marko Kranjec.

Rast območja evra ter EU letos ostala robustna in tudi v letu 2008 ni pričakovati njenega "dramatičnega znižanja", so se strinjali finančni ministri EU. So pa ob tem poudarili, da je treba biti zelo previden, saj se bodo učinki krize še poznali.

Nekaj časa bo potrebnega za umiritev posledic krize, je povedal Bajuk in dodal, da bi država posledice lahko čutila, če se bo "negotovost širila". Kranjec je ob tem pojasnil, da po informacijah slovenskih bank nobena od njih ni neposredno izpostavljena vrednostnim papirjem, ki so čutili posledice ameriške krize. Bo pa treba posredno opazovati, kaj se bo zgodilo s kreditnimi linijami, ki jih imajo slovenske banke pri tujih bankah, je dodal.

"Vendar večjih problemov ne pričakujem, saj so bile slovenske banke popolnoma izolirane od dogajanj na mednarodnih trgih. To pa zato, ker pri nas in v državah Vzhodne Evrope finančna struktura ni tako poglobljena in razvita, da bi naše banke poslovale s strukturiranimi finančnimi proizvodi," je razložil guverner. V tem primeru je po njegovem "manjša razvitost na finančnem področju lahko celo prednost, saj cela Vzhodna Evropa praktično nima problemov".

Z zlomom nepremičninskega trga v ZDA se je zamajal tudi trg izvedenih finančnih instrumentov, ki so temeljili na omenjenih drugorazrednih hipotekarnih kreditih. Posledice krize v ZDA so v Evropi čutile predvsem nekatere nemške in francoske banke, strokovnjaki pa opozarjajo, da bi bilo treba najrazličnejše finančne instrumente, ki se pojavljajo na trgu, bolje razumeti in bolje regulirati.

Kranjec je povedal tudi, da predvsem akterji iz držav, kjer so finančni produkti zelo razviti, nasprotujejo večji reguliranosti in transparentnosti, saj pravijo, da gre za "znanje" in njihovo "lastnino". A tudi angleška centralna banka, ki je zagovarjala predvsem tržne rešitve in manj regulative, je morala intervenirati za pomoč institucijam na trgu, pravi guverner.

V zadnjih tednih je večkrat posredovala Evropska centralna banka (ECB), njen predsednik Jean-Claude Trichet pa je ta teden večkrat poudaril, da so finančni instrumenti postali precej nepregledni in da jih veliko tistih, ki z njimi upravljajo, niti ne razume. Trichet sicer trenutnih razmer na trgu ne opisuje kot krizo, tej besedi pa se izogibajo tudi vsi drugi in omenjajo pretrese, nemire in turbulence.

Člani evroskupine - teh je zaenkrat 13, drugo leto pa se ji bosta pridružila še Malta in Ciper, ki sta se sicer prvič udeležili srečanja in prejeli pohvalo glede priprav na uvedbo evra z novim letom - so tudi pohvalili vlogo ECB, ki jo je odigrala pri ohranjanju stabilnosti evropskega finančnega trga. Slovenski finančni minister Andrej Bajuk je dejal, da se je ECB "odzvala zelo dobro" in uporabila instrumente, ki jih ima na voljo za reševanje tovrstnih težav, vodja evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker pa je celo omenil "veliki stil" ECB.

ECB je institucija, ki jo Evropa nujno potrebuje, je prepričan Juncker. "Predstavljajte si, kaj bi bilo, če bi vsi evropski guvernerji delali po svoje," je povedal. Obrnil se je tudi k Franciji in ji položil roko na srce, da mora okrepiti prizadevanja za znižanje javnega primanjkljaja. Skupaj s komisarjem Almunio sta izpostavila, da morajo v Franciji "strukturne reforme potekati sočasno s proračunsko konsolidacijo".

Trenutno so težave tudi v Sloveniji, in sicer zaradi visoke inflacije. Bajuk je javnost pomiril, da visoka stopnja inflacije ne ogroža konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. "Upam, da bo prišlo do trezne presoje vseh akterjev - tako ponudnikov kot potrošnikov," je povedal, saj po njegovem vzroka za visoko inflacijo v "javnih financah" ne gre iskati.

Po besedah ministra je stopnja inflacije v Sloveniji sicer "na vsak način nekoliko višja, kot smo pričakovali". Pojasnil je, da bo proces realne konvergence Slovenije z EU preko nemenjalnega sektorja "vedno zahteval" nekoliko višjo inflacijo. "To pa, da so se cene hrane, ki je menjalni sektor, kar naenkrat v Sloveniji v zadnjih mesecih povečevale hitreje kot v Evropi, pa je že rdeča luč, ki zahteva določene analize," je dodal.

Analize sicer po ministrovih besedah že potekajo in so "zelo dobre" za razjasnitev situacije. Bajuk je tudi prepričan, da inflacija v Sloveniji pri visokih številkah ne bo vztrajala dolgo.

Evropski statistični urad Eurostat je v petek sporočil, da se je letna stopnja inflacije v območju evra avgusta v primerjavi z julijem zmanjšala za 0,1 odstotne točke in je znašala 1,7 odstotka, pri čemer je Slovenija zabeležila 3,4-odstotno stopnjo inflacije na letni ravni, kar je največ med članicami območja skupne evropske valute.