"Padanje na nos" se je izravnalo, je ob tem dejal Klaus Wohlrabe iz nemškega inštituta za gospodarske raziskave Ifo. Kazalec pričakovanj, ki ga izračunava Ifo, se je tako z aprilskih –51 točk maja povzpel na –20,4 točke, kar je največji mesečni skok po združitvi obeh Nemčij. Z –41 na +23 točk je kazalec zrasel za avtomobilsko industrijo, kar raziskovalcev ni presenetilo, saj so proizvodne hale avtomobilske industrije aprila večinoma samevale.
Če v avtomobilsko industrijo le prihaja nekaj zmernega optimizma, pričakovanja še naprej ostajajo zelo slaba za oblačilno industrijo, kjer je indeks zdrsnil z –72 točke na –88 točk.
Manj so te dni nemške avtomobilske proizvajalce razveselili podatki o prodaji, ki so bili slabši, kot so pričakovali, piše Handelsblatt. Če so kitajski kupci avtomobilov, potem ko so avtomobilski saloni po karanteni spet odprli vrata, na to, da so si lahko ogledali vozila proizvajalcev, kot so Audi, BMW ali Mercedes, čakali tudi po 20 minut, je bila podoba pred nemškimi – in na sploh evropskimi saloni – precej drugačna.
Maja je število novo registriranih vozil v primerjavi z letom prej strmoglavilo za polovico – na 168.000 vozil. Od začetka leta pa so v Nemčiji prodali za 35-odstotkov manj vozil kot v istem obdobju lani. "Očitno odprtje avtomobilskih salonov ni imelo učinka, kot bi ga želeli," je za nemške medije o tem dejal predsednik zveze avtomobilskih proizvajalcev Reinhard Zirpel.
Po proizvajalcih je bilo maja registriranih manj kot 30.000 vozil družbe Volkswagen ali pol manj kot maja lani, BMW je utrpel kar 60-odstotni padec, Audi in Mercedes okoli 40-odstotnega. Manjši je bil padec Tesle – okoli 28-odstoten.
Za nadaljevanje leta analitike predvsem skrbi, da bodo nemška podjetja trpela zaradi premajhne zastopanosti električnih in hibridnih vozil v svoji ponudbi, še posebej, potem ko bodo tudi državne spodbude vozila z motorji na notranje izgorevanje v veliki meri, na žalost proizvajalcev, zaobšle. "Izziv za proizvajalce je, da na hitro povečajo segment električnih vozil. Prehod na elektriko ni izginil z agende, ampak se še krepi," je za Handelsblatt dejal profesor Stefan Bratzel z visoke strokovne šole Bergisch Gladbach.
"Že pred koronakrizo je bilo jasno, da bo prehod na električna vozila odnesel delovna mesta v avtomobilski industriji," je še dodal, govora je bilo o 15–20 odstotkih.
Koronakriza bo tako te številke le še nekoliko povečala in pospešila proces, kar pomeni, da je industrija prisiljena v hitrejše iskanje rešitev. Poslabšala se namreč ni le prodaja v Nemčiji, v Španiji, Franciji in Italiji se je v primerjavi z letom prej prepolovila, v Veliki Britaniji, kjer so nazadnje tako malo novih vozil prodali leta 1952, pa se je skoraj ustavila.
Nič bolj spodbudne niso niti številke za ZDA, kjer naj bi letos prodali dobrih 12 milijonov vozil, skoraj pet milijonov manj kot lani, za kar pa ni kriva le koronakriza. "Avtoindustrijo hromi prenasičenost trga," je jasen Bratzel.
KOMENTARJI (193)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.