'Avto z motorjem na notranje izgorevanje je hrbtenica slovenske mobilnosti'

Uspešnost zastavljenega evropskega cilja sloni na sposobnosti uresničevanja zastavljenih ciljev na nacionalnih ravneh, poudarjajo pri AMZS.

Dejstvo je, da so razlike v prometni mobilnosti med članicami Evropske unije zelo velike. Jasno je tudi, da se evropske države v družbo bolj trajnostne mobilnosti premikajo z različno hitrostjo. "To je treba jemati kot dejstvo, ob tem pa upoštevati oceno, kako hitro in za kakšno ceno se lahko Slovenija priključi doseganju zastavljenih ciljev, kaj šele ujame najbolj prometno in okoljsko razvite države članice EU." 

EU s svežnjem ukrepov problematiko naslavlja v celoti, kar je seveda prav, pravijo v AMZS, kjer pa glede bremena, ki ga naj prevzame promet, izpostavljajo naslednje: rešitev prehoda v bolj trajnostno mobilnost pri nas ni tako enostavna, da bi jo bilo mogoče doseči že zgolj z zamenjavo pogona v avtomobilih,  stroškov zelenega prehoda nikakor ne morejo nositi le vozniki osebnih vozil in da je naloga nacionalnih in nadnacionalnih institucij tudi skrb za zagotavljanje pravice do trajnostne mobilnosti (varne, svobodne, cenovno dostopne in okolju prijazne) za vse državljanke in državljane.  

Od vlade in drugih institucij tako pričakujejo celostno strategijo zelenega prehoda. "Pogrešamo podatke, kakšna bo struktura virov porabljene električne energije, kolikšni bodo stroški uveljavitve te odločitve in kako bo ta vplivala na dostopnost in na stroške mobilnosti v prihodnosti." 

Zavzemajo se za vzpostavitev učinkovitega in inovativnega sistema javnega prometa, saj brez korenitih sprememb v prometni politiki bistvene preobrazbe mobilnostnih navad in zmanjšanja števila vozil na naših cestah ne bo. "Pri tem izpostavljamo, da predstavlja naša geografsko razpršena poselitev ter s tem povezan velik tok ustaljenih časovno prostorskih migracij zelo veliko oviro za izvajanje učinkovitega javnega prevoza, vsaj v obliki, kot je bila oblikovana v zadnjih desetletjih. Prav zato je avto z motorjem na notranje izgorevanje, tako z vsemi privlačnostmi kot s pomanjkljivostmi, hrbtenica slovenskega mobilnostnega življenja."  

Opozarjajo tudi, da Slovenija zaradi poddimenzioniranega energetskega sistema oziroma preskrbe z električno energijo (kamor štejemo tudi polnilno infrastrukturo) ter geografskih in demografskih posebnosti ni pripravljena na tako silovit razmah električne mobilnosti. 

Na tem področju sicer Slovenija ni edina, saj imajo velike težave tudi v Nemčiji, kjer bodo potrebne velike investicije v omrežje, da bi bilo mogoče naenkrat uporabljati veliko število polnilnic električnih vozil in toplotnih črpalk. 

Ob tem pa ne gre prezreti, da večino prodanih (novih) avtomobilov na slovenskem trgu še vedno poganjajo motorji z notranjim izgorevanjem. "Kljub vsem finančno-davkoplačevalskim spodbudam, pozitivnim diskriminacijam, marketinškim in drugim naporom industrije in države je bilo denimo leta 2022 prodanih le 2293 električnih avtov, kar pomeni 4,94-odstotni tržni delež med novimi prodanimi avtomobili. To vsekakor ni penetracija na trg, ki bi v naslednjih 12 letih obetala dvig s slabih petih na 100 odstotkov. Vsaj ne sama po sebi."

Razloge za tako majhen delež električnih avtomobilov je, kot poudarjajo,  treba med drugim iskati tudi v ceni, saj je električni avto v primerjavi s podobno funkcionalnim avtomobilom z motorjem na notranje izgorevanje pri nas izrazito dražji. "Ob upoštevanju vseh naših mobilnostnih navad na eni strani ter gospodarsko ekonomske moči, skupaj s slabo sposobnostjo hitrega prometno-infrastrukturnega prilagajanja na sodobne mobilnostne trende, obstaja utemeljena bojazen, da bo do leta 2035, pa tudi po njem, rasla prodaja in uvoz rabljenih avtomobilov z motorjem na notranje izgorevanje iz razvitejših držav EU, kar bo naš vozni park na dolgi rok samo še bolj postaralo, kar je seveda odmik tako od okoljskih kot tudi ciljev na področju prometne varnosti."  

Tehnološki razvoj, tudi kot posledica vse bolj zahtevnih okoljskih meril EU, je sicer v avtomobilski industriji že zagotovil izjemen napredek pri očiščevanju izpustov, zato so najnovejši bencinski in dizelski avtomobili bistveno čistejši kot v preteklosti, izpostavljajo pri AMZS.

"Ko k temu dodamo še sicer že dobro znane širše temeljne okoljske okvire, na primer upoštevanje okoljske obremenitve v celotnem življenjskem ciklu vozila – od pridobivanja surovin, izdelave in rabe do razgradnje – in temeljno družbeno in ekonomsko težnjo po zagotavljanju dostopne mobilnosti za vse, dobi sprejeta odločitev Evropskega parlamenta veliko bolj pisano paleto barv kot zgolj zeleno, še zlasti ob upoštevanju, da je veliko električne energije za napajanje električnih vozil pridobljene iz neobnovljivih virov."