AVK prikimala: Pošti Slovenije prosta pot za prevzem Interevrope

Koncentracija Pošte Slovenije in Intereurope je skladna s pravili konkurence, je odločitev z 28. avgusta danes objavila Agencija za varstvo konkurence (AVK). Pošta je kupila nekaj več kot 72-odstotni delež koprske logistične družbe in bo zdaj predvidoma objavila prevzemno ponudbo za preostale delnice.

AVK "koncentraciji pridobitve kontrole podjetja Pošta Slovenije nad podjetjem Intereuropa ne nasprotuje. Koncentracija je skladna s pravili konkurence", je agencija zapisala v odločbi, objavljeni na spletni strani AVK.

Pošta Slovenije je 10. maja s konzorcijem bank - SID banka, NLB, Gorenjska banka, Nova KBM, SKB banka in banka Intesa Sanpaolo - sklenila pogodbo o prodaji 72,13 odstotka delnic Intereurope. Odločba AVK je bila eden od odložnih pogojev za zaključek posla.

V Pošti so maja napovedali, da bodo po zaključku nakupa večinskega deleža v zakonsko predpisanih rokih objavili prevzemno ponudbo za odkup preostalih delnic Intereurope, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. "Pošta Slovenije bo nadaljevala z aktivnostmi, ki so potrebne za zaključek transakcije," so za časnik Finance povedali v družbi.

Kot so danes dodatno pojasnili, je odločba AVK eden izmed odložnih pogojev za zaključek transakcije, vsa njihova nadaljnja ravnanja pa so odvisna od tega, ali bo do zaključka transakcije prišlo.

V primeru zaključka transakcije je Pošta dolžna upoštevati zakonodajo na področju prevzemov, kot to sicer velja za prevzemnike. Zaključek transakcije s prodajalkami delnic in prenos imetništva delnic v družbi pričakujejo predvidoma jeseni oziroma še pred koncem leta.

Koliko bo znašala kupnina, za zdaj ne razkrivajo. Kot so dodali, bo cena za nakup delnic, ki bodo predmet transakcije, če bo do nje prišlo, objavljena, ko bodo za to izpolnjeni vsi pogoji.

Po neuradnih informacijah Financ naj bi kupnina znašala 40 milijonov evrov, Pošta pa naj bi prevzela tudi približno 60 milijonov evrov dolga Intereurope.

V začetku julija so vsi štirje predstavniki kapitala v nadzornem svetu Intereurope - Vojko Čok, Rok Rapet, Matija Vojsk in Jože Golobič - upravo družbe obvestili o nepreklicnem odstopu s funkcije člana nadzornega sveta družbe z dnem prve skupščine delničarjev družbe, ki bo zasedala po prenosu večinskega deleža delnic Intereurope na Pošto Slovenije.

Odbor DZ za podrobnejšo opredelitev ciljev poslovanja Pošte Slovenije

Odbor DZ za gospodarstvo se je medtem danes seznanil s stanjem na Pošti Slovenije po februarskem podpisu stavkovnega sporazuma. Po mnenju poslancev bi moral SDH podrobneje opredeliti cilje poslovanja Pošte. Slišati je bilo pozive, da bi moralo biti pri njenem poslovanju v ospredju zagotavljanje kakovostnih storitev in ne toliko ustvarjanje dobička.

Sklic nujne seje so zahtevali v poslanskih skupinah LMŠ in SD, ki opozarjajo, da se kljub zavezi s stavkovnim sporazumom razmere na Pošti Slovenije niso v celoti uredile. "Nekatere težave ostajajo enake. To so med drugim preobremenjenost pismonoš, pomanjkanje kadrov, zapiranje poštnih poslovalnic - večinoma v manjših krajih - in dodatne tržne dejavnosti," je navedla Nina Maurovič iz LMŠ.

Spomnila je, da je problematika v zvezi s Pošto Slovenije pred enim od parlamentarnih odborov že tretjič, kar po njenih besedah kaže na kompleksnost težave. "Gre za širšo problematiko, ki zahteva sodelovanje več ministrstev," je poudarila.

Da bi bil po mesecih razprav čas, da pristojni predstavijo konkretne predloge rešitev, so se strinjali sindikalisti Zdenko Lorber (Alternativa), Saška Kiara Kumer (Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije) in Diana Kos (Sindikat poštnih delavcev). Predsednik Skupnosti občin Slovenije Peter Misja je ob tem poudaril, da imajo težave Pošte Slovenije predvsem v manjših krajih verižne posledice, kot so izguba delovnih mest in nedostopnost poštnih storitev starejšim.

Na to problematiko je opozoril tudi poslanec SNS Jani Ivanuša, Franc Kramar (SAB) pa je dodal, da je dopuščanje takšnega ravnanja s strani države nemoralno. "Če je Pošta lahko kupila Intereuropo, pomeni, da ustvarja dobiček," je poudaril in sprožil niz pozivov k preoblikovanju statusa Pošte, ki je v 100-odstotni državni lasti.

Kot je dejal Robert Polnar (DeSUS), bi veljalo razmisliti o tem, da cilj Pošte ne bi bil ustvarjati dobiček, temveč zagotavljati čim bolj kakovostne javne storitve. Gregor Perič (SMC) in Soniboj Knežak (SD) pa sta izpostavila predvsem pomen dialoga z zaposlenimi, da bi zmanjšali nezaželeno fluktuacijo v družbi, ki se že nekaj časa sooča s kritičnim pomanjkanjem kadrov.

Član poslovodstva Pošte Slovenije Andrej Rihter je zagotovil, da socialni dialog spoštujejo in vse napore vlagajo v uresničitev stavkovnega sporazuma. "Ne zatiskamo si oči, da gre vse po načrtih, a k vsaki težavi pristopamo individualno," je zagotovil. Vodstvo družbe je v zadnjih mesecih pripravilo nabor ukrepov v skupni vrednosti 4,5 milijona evrov, kar po njegovih besedah dokazuje, da si prizadevajo za spremembe.

Odbor predlaga, da Pošta ter Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos) do izračuna neto stroška univerzalne poštne storitve počakata z realizacijo vseh dejavnosti v povezavi s postopki preoblikovanja ali ukinjanja kontaktnih točk. Člani odbora pričakujejo, da bo Akos izračun opravil v roku dveh mesecev. Nataša Kocjančič iz Akosa je danes pojasnila, da je izračun v pripravi, Pošto naj bi z njim seznanili do konca novembra.

Upravi Slovenskega državnega holdinga (SDH) pa bo odbor predlagal, da ob pripravi letnega načrta upravljanja naložb v delu, ki se nanaša na Pošto Slovenije, opredeli podrobne cilje SDH pri upravljanju naložbe v Pošti po dejavnostih, s katerimi bo jasno izražen cilj glede načrta reorganizacije družbe ob upoštevanju različnih vplivov.

Član uprave SDH Andrej Božič je poudaril, da je SDH v preteklih letih naredil velik napredek pri korporativnem upravljanju podjetij, "seveda pa je še veliko rezerve". Strinjal se je, da ni pomemben le dobiček, temveč tudi kakovost storitev. Ob tem je posvaril pred sprejemanjem prehitrih odločitev, ki ne temeljijo na izračunih.

V Levici, katere poslanec Franc Trček je opozoril na ponavljanje starih vzorcev izkoriščanja delavcev in uničevanja nekoč dobro stoječih družb, so predlagali štiri dodatne sklepe. Z njimi so med drugim pozvali k zakonskim spremembam, ki bi potegnile jasno ločnico med osnovno dejavnostjo Pošte in njenimi ostalimi profitnimi dejavnostmi, a so člani odbora predloge sklepov zavrnili.