Za snemanje v Sloveniji veliko zanimanja, a zaplete se pri dovoljenjih

12 dokumentarnih filmov, osem celovečercev, štiri televizijske serije, 500 oglasov in 400 videospotov. To so le nekatere številke letne produkcije slovenske avdiovizualne industrije, ki jih je predstavil Gregor Štibernik, direktor Zavoda za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije, ob predstavitvi Študije državnih podpor ter ekonomskih in fiskalnih učinkov avdiovizualne industrije v Sloveniji. Poudaril je, da je AVI industrija ena najhitreje rastočih tako doma kot v Sloveniji ter da ponuja veliko gospodarskih priložnosti. 

"Študija je nastala z namenom, da se ugotovi, kako lahko z določenimi ukrepi bolj povežemo industrijo ter kako bi zagotovili podporno okolje, ki bi omogočalo nadaljnji razvoj te industrije," pa je poudaril Luka Vesnaver iz Deloitte Slovenija in eden od avtorjev študije. 

Da ima industrija močne multiplikativne učinke na druge veje gospodarstva, privablja turiste, ustvarja nova delovna mesta, povečuje izvoz, ima močan učinek na razvoj manj razvitih regij ter skrbi za razvoj nacionalne blagovne znamke in promocijo Slovenije, so glavne ugotovitve študije. Celoten sektor je v lanskem letu ustvaril za približno 200 milijonov evrov prihodkov, kar 40 odstotkov pa je prispeval nazaj v državni proračun. 

'V državi smo na nek način zapustili fim'

A študija je kljub občutni rasti samega sektorja pokazala na upad javnega financiranja v zadnjih desetih letih. "Država bi lahko bolj podpirala to industrijo. Opazili smo stagnacijo državne podpore v primerjavi s tem, kako se ta industrija razvija. Slovenija bi morala narediti kaj več, po izkušnjah drugih držav, kjer so uspeli narediti korake k boljši podpori te industrije, tako s perspektive javnih sredstev in ustvarjanja okolja, ki bi privabijo tujo produkcijo v Slovenijo," meni Vesnaver. 

"Filmska in avdiovizualna industrija je ena najhitreje rastočih in ponuja ogromno priložnosti. V naši državi je največja težava to, da je upad javnega financiranja na področju filma dramatičen. V državi smo na nek način zapustili fim, so samo še norci, ki delajo film," pa pravi direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar. 

Država trenutno namenja pet milijonov evrov letno za film, in čeprav je Odbor za kulturo lani soglasno sprejel odločitev, da je treba sredstva dvigniti na 11 milijonov, iz proračuna, ki se trenutno sprejema, "žal ni razvidno, da bo v letu 2020 storjen korak naprej. Trenutna izhodišča kažejo, da bo proračun za področje filma ostal na nivoju leta 2019, za kar srčno upam, da bo še predmet spremembe, ker bi bil to korak nazaj." Poudarila je tudi, da se od vsakih pet milijonov, ki jih država nameni filmski industriji, nazaj v proračun vrneta dva milijona.

Velik pomen za lokalni turizem 

Avdiovizualna industrija ima močan vpliv na lokalno gospodarstvo, kar so zaznale skorajda vse evropske države, Vesnaver pa je ob tem spomnil na besede Matjaža Završnika, direktorja Zavoda za kulturo Bled, ki je dejal, da "gosti iz Južne Koreje že tretje leto zapored predstavljajo najštevilčnejšo skupino obiskovalcev, po tem, ko so bili na Blejskem gradu posneti določeni kadri za korejsko serijo Črni princ". 

Na pomen industrije za lokalni turizem je opozoril tudi predsednik Društva avdiovizualnih producentov Slovenije Andrej Štritof in predstavil primer vasi Krka, lokacije serije Reka ljubezni. "Najbolj sem ponosen, da smo uspeli spodbuditi lokalni turizem. Vas Krka je bila na nek način pozabljena, ampak ko se je začela predvajati naša serija, so ljudje začeli hoditi sem in gledati, kje so te lokacije. Na srečo se je lokalna skupnost takoj aktivirala in naredila pot serije." V času vikendov je tako v vas prišlo tudi do 2000 ljudi. 

Zakaj so morali slovenske konje snemati v Italiji, namesto v Lipici? 

Bučarjeva je kot drugo največjo težavo za slovensko filmsko industrijo izpostavila zelo omejen dostop do lokacij, kjer lahko snemajo filme, "kar pa je sestavni del splošnega filmskega okolja v Sloveniji, ki ga moramo medsektorsko povezati in urediti". Dodaja, da je treba v lokalnih skupnostih ozavestiti tako oblasti kot prebivalce o koristih, ki jih prinaša snemanje. 

Za snemanje v Sloveniji je po besedah Bučarjeve veliko zanimanja tujih producentov: "Naše lokacije si izberejo, mi jih v Slovenijo povabimo, lokacije si ogledajo in so z njimi zadovoljni. Začnejo pripravljati stvari, potem pa, ko dejansko pride do tega, da morajo pridobiti dovoljenje za snemanje na teh lokacijah, nastopijo številne težave, ki nam mednarodno nižajo ugled." 

Kot primer je izpostavila Lipico, kjer je uvodni del filma, ki je bil kasneje prikazan na beneškem filmskem festivalu, želel posneti oskarjevec, režiser Gabriele Salvatores, a dovoljenja za snemanje ni dobil. Slovenske konje so tako na koncu snemali v Italiji. Bučarjeva poudarja, da imamo v Sloveniji številne tovrstne primere, ki pa so jih na Slovenskem filmskem centru začeli sistematično beležiti, "da bi zaznali skupno točko, zakaj pravzaprav gre in kaj moramo narediti, da se to izboljša". 

Da imamo težave pri pridobivanju dovoljenj za snemanje na določenih destinacijah, se strinja tudi Vesnaver: "V Sloveniji imamo veliko atraktivnih destinacij, ki so na zaščitenih območjih, kot so narodni parki. Potrebno je pridobiti lokalno odobritev, odobritev pristojnega ministrstva in tukaj se velikokrat zatika." 

'Države v Evropi med seboj tekmujejo, katera bo prevzela primat na področju filma'

Da je filmska in avdiovizualna industrija danes področje, ki lahko državam najbolj koristi za lastno promocijo, še pravi Bučarjeva in dodaja, da "države v Evropi med seboj tekmujejo, katera bo prevzela primat na področju filma". "To, kar je v zadnjih letih naredila Hrvaška na področju odpiranja prostora za film, je tesno povezano tudi z njihovim mednarodnim diplomatskim ugledom," je prepričana. Da je za blagovno znamko Slovenija ta industrija zelo pomembna, pravi tudi Vesnaver: "Poznamo zgodbo Hrvaške, serije Igra prestolov in Dubrovnika." Navede tudi primer Islandije, kjer je – tako kaže raziskava islandske turistične organizacije iz 2016 – kar 16 odstotkov turistov obiskalo Islandijo, ker so jo videli v filmu ali televizijski seriji.