ATVP: Slovenija je varna pred Madoffom

Borznoposredniške družbe, banke, ki se ukvarjajo z investicijskim bančništvom, in družbe za upravljanje so na podlagi poziva Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) poročale o morebitnih naložbah v družbe oziroma sheme Bernarda Madoffa. Na podlagi prejetih informacij je ATVP ugotovila, da nobena od družb ni izpostavljena naložbam iz domnevno spornih shem B. Madoffa, in o tem obvestila Odbor evropskih nadzornikov trga vrednostnih papirjev.

Zaradi velikega vpliva, ki so ga očitno imele sheme B. Madoffa na nekatere evropske banke, na primer BNP Paribas, Santander in HSBC, je Združenje evropskih nadzornikov trga vrednostnih papirjev (CESR) takoj po prvih objavah začelo svoje aktivnosti. V prvi vrsti so članice združenja ugotavljale potencialno škodo množične prevare pri svojih licenciranih in nadzorovanih subjektih, predvsem bankah in investicijskih skladih. Tovrstne aktivnosti CESR se tudi zaradi obveznosti CESR, da o tem poroča evropskim institucijam, nadaljujejo tudi v januarju 2009. Zato je tudi ATVP pred časom pozvala vse investicijske družbe, naj ji poročajo o morebitnih naložbah v Madoffove sheme.

Spomnimo: Zaradi naložb v sheme ob 50 milijard dolarjev

Finančna prevara, ki jo je izvedel znani posrednik z Wall Streeta in tudi nekdanji predsednik newyorške elektronske borze Nasdaq Bernard Madoff, naj bi bila ena od največjih v zgodovini. Žrtvam Madoffovega piramidnega sistema je v zrak izpuhtelo okrog 50 milijard dolarjev. Madoff je namreč v svojo tako imenovano Ponzi shemo pridobil številne mednarodne banke, fonde in premožne zasebne vlagatelje.

Sistem je deloval po načelih piramidnega sistema vlaganja. Tako je starim vlagateljem izplačeval denar, vendar pa je zato potreboval vedno nove in tako postal odvisen od njih. Precej hitro je prišlo do težav, saj denarja ni plemenitil z vlaganji, ampak ga je zgolj jemal enim in dajal drugim. Sistem je propadel, prav tako vsi investitorji, ki svojega denarja najverjetneje nikoli več ne bodo videli.

Madoffu grozi 20 let zaporne kazni in denarna kazen v višini pet milijonov dolarjev

Gre za znano finančno prevaro, ki je dobila ime po Charlesu Ponziju, največjemu prevarantu v ameriški zgodovini. V 20. letih prejšnjega stoletja je namreč sprožil verigo pisem, preko katerih je s kuponi za povratno pošto zaslužil milijone. Okrog 17 tisoč ljudi je v njegov fond vložilo več milijonov dolarjev. Ponzi, ki s svojim delom nikoli ni zaslužil niti centa, je s pomočjo prevare v žep pospravil okrog 250 tisoč dolarjev na dan.