Analitik: Pogodbena kazen za kršitve je prenizka

Prodajalcem je v pogajanjih z Agrokorjem uspelo izpogajati precej Mercatorjevih predlogov za zaščito interesov družbe, vendar je pogodbena kazen za kršitve teh in tudi drugih zavez, npr. odpuščanja delavcev, zamenjave dobaviteljev, selitev sedeža družbe, največ 20 milijonov evrov. Ta bi morala – tako poznavalci – znašati vsaj 150 milijonov evrov.

Kot je razvidno iz delovne verzije večinoma že usklajene pogodbe, je prodajalcem v pogajanjih uspelo izpogajati številne Mercatorjeve predloge za zaščito interesov družbe. Vendar je v pogodbi posebej poudarjeno, da kazni oz. skupni penali za kršitve vseh zavez kupca in poplačilo od tega nastale škode "v nobenem primeru ne morejo preseči 20 milijonov evrov".

Ta kazen je smešna, saj kupca nikakor ne "spodbuja" k spoštovanju določil pogodbe, je povedal finančni strokovnjak in analitik kapitalskega trga, ki pa je želel ostati neimenovan. Gre za dva odstotka vrednosti transakcije. V tujini so te kazni mnogo višje, tudi do vrednosti polovice transakcije, saj želijo s tem pogodbene strani zagotoviti izpolnjevanje obveznosti. Samo sinergij za prvo leto prevzema na račun nabave in zaposlenih je po izračunih samega Agrokorja za 170 milijonov evrov.

V primeru Mercatorja pa bi se lahko zgodilo, da bi npr. novi lastnik odpustil več tisoč zaposlenih, zamenjal slovenske dobavitelje s hrvaškimi, kar bi se po vstopu Hrvaške v EU in glede na to, da ima Agrokor v lasti številne prehrambene proizvajalce in proizvajalce pijač (npr. Zvijezda, Belje, Jana, Ledo...), prav lahko zgodilo. Poleg tega bi lahko odprodal del Mercatorjevega premoženja, trgovine, poslovne prostore, premičnine ... in povezane družbe, da bi pridobil nazaj del kupnine. Za vse to pa bi moral plačati kazen v višini 20 milijonov evrov.

To je tako, kot če bi v Ljubljani kupili hišo za 85.000 evrov, vendar pod pogojem, da tri leta ne smeš izseliti stanovalcev (najemnikov) in je tri leta ne smeš preurejati. V primeru kršitev pa bi bila kazen 2000 evrov, je še dejal analitik.

Pri tako velikih poslih za malo Slovenijo je treba biti previden.
Mercatorjeva prodaja predstavlja približno šest odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP), kar je v primerjavi z drugimi trgovskimi verigami v razvitem svetu zelo veliko. Npr. največji svetovni trgovec, ameriški Wal Mart z več kot 2,1 milijona zaposlenih, letno ustvari za približno 421 milijard dolarjev prihodkov, kar pa je le tri odstotke ameriškega BDP, pol manj kot npr. Mercatorjeva prodaja pomeni za slovenski BDP.

V pogodbi, ki jo je pridobila Slovenska tiskovna agencija, se Agrokor npr. zavezuje, da v Sloveniji, ne pa tudi drugje v regiji, kjer Mercator deluje, tri leta ne bo odpuščal. Hrvaški koncern se tudi zavezuje, da bo v Sloveniji zvišal plače, vendar za koliko, ni navedeno, da bo spoštoval in okrepil sodelovanje s slovenskimi dobavitelji, da bo sedež družbe vsaj pet let ostal v Sloveniji.

Je pa zanimiv člen, da naj bi v prihodnjih petih letih Mercator zagotovo ohranil svoje ime v Sloveniji, BiH in v Srbiji, medtem ko Hrvaška ni navedena. To pomeni, da Agrokor že v bližnji prihodnosti predvideva združevanje s Konzumom oz. ukinjanje Mercatorjevih trgovin na Hrvaškem, kjer je "najboljši sosed" drugi največji trgovec. Po največ petih letih pa bi lahko blagovna znamka Mercatorja ugasnila tudi v Sloveniji.