Mednarodna skupnost se je ostro odzvala na Bushevo odločitev, da zaščiti domačo jeklarsko industrijo z uvedbo ostrih omejitev na uvoz jekla iz večjega dela sveta. Po mnenju EU odločitev pomeni kršitev mednarodnih trgovinskih dogovorov, ob tem pa so napovedali takojšnjo pritožbo na Svetovno trgovinsko organizacijo. Kot je EU napovedala, bo najverjetneje prisiljena uvesti ukrepe za zaščito pred okrepljenimi uvoznimi pritiski iz držav, ki bi zaradi ameriških omejitev svoje jeklo utegnile preusmeriti na evropske trge, medtem ko o omejitvah trenutnega uvoza jekla v EU ne razmišlja. Vendar pa bo EU uvedla ukrepe ob prvih znakih, da se pritisk na evropske trge povečuje, je dejal evropski komisar za trgovino Pascal Lamy. To se sicer utegne kaj hitro zgoditi: poleg štirih milijonov ton evropskega jekla bo zaradi ameriških ukrepov trge izgubilo tudi 16 milijonov ton jekla iz drugih prizadetih držav, kot so Brazilija, Kitajska, Japonska in Južna Koreja. Kazenskih sankcij za ameriško jeklo Evropska komisija zaenkrat ni napovedala.
Kljub temu pa EU ostaja največja proizvajalka jekla na svetu in je po podatkih Evropske komisije v lanskem letu proizvedla 158 milijonov ton jekla ali blizu 20 odstotkov svetovne produkcije, ki je znašala 845 milijonov ton. Preostala Evropa je lani izdelala 45 milijonov ton jekla, Severnoameriško prostotrgovinsko območje pa 118 milijonov ton, od tega ZDA 90. Med celinami je največja proizvajalka jekla sicer Azija, saj so azijske države lani proizvedle 350 milijonov ton jekla. Južna Amerika je k svetovni proizvodnji jekla prispevala 37 milijonov ton, Neodvisna skupnost držav pa 98.
George Bush odločitev pojasnjuje s pritiski ameriške jeklarske industrije, ki se bori z ostro konkurenco iz tujine, ki ponuja cenejše proizvode. Bushu pa je pisal britanski premier Tony Blair, ki ga je opozoril, da uvedba carin ne bo prizadele le svetovnega gospodarstva, pač pa tudi ameriška podjetja, ki bodo morala za tovrstne proizvode plačevati višjo ceno.
Kako bodo ravnale slovenske železarne
Član uprave slovenskih železarn Vasilij Prešeren je za 24 ur povedal, da z veseljem ugotavljajo, da uredba ne bo prizadela jeklarskih družb, Acronija z Jesenic in Metala iz Raven, saj sta praktično izvzeta iz kakršnihkoli carin oziroma tarif za uvoz jekla v ZDA. Po njegovih besedah je popolnoma jasno napisano, da ni nobenih taks na uvoz orodnih jekel, ki predstavlja od 15 do 20 odstotkov mesečne prodaje Metala na ameriški trg. Acroni pa že lani v ZDA ni izvažal, saj je boljše kupce za nerjavna jekla našel v Evropi in v Rusiji.
Predsednik uprave sistema slovenskih železarn Matic Tasič je za 24 ur dejal, da bo dodatna carina veljala le za manj kot pet odstotkov prodanih izdelkov.
Na ameriško odločitev se je odzval tudi minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel, ki je dejal, da za slovenske izdelke uvodne carine niso uvedene oziroma bodo za te izdelke veljale najnižje, torej osemodstotne carinske stopnje.
Odzivi v ZDA
Predstavniki jeklarske industrije in sindikatov jeklarjev so izražali olajšanje zaradi Busheve odločitve, čeprav bi raje videli, da bi bile carine 40-odstotne, primanjkovalo pa ni niti kritikov, ki menijo, da je Busheva odločitev politična in v škodo ameriškemu gospodarstvu.
Vodja demokratske manjšine v predstavniškem domu ameriškega kongresa Dick Gephardt je izrazil razočaranje, ker Bush ni uvedel še višjih carin. Gephardt je menil, da je bil sicer storjen le prvi korak k obnovi zdravja ameriške jeklarske industrije, vendar obenem izrazil razočaranje, ker predsednik ni uvedel 40-odstotnih carin, kar naj bi bila najmanjša potreba višina za stabilizacijo domače industrije. Gephardt je še bolj razočaran, ker predsednik ni pomagal jeklarjem pri pokrivanju stroškov pokojnin in zdravstvenih storitev. Reševanje tega vprašanja je po Gephardtovih besedah ključnega pomena za preživetje ameriške jeklarske industrije ter s tem tudi nacionalne varnosti. Gephardtov sodelavec, demokratski vodja večine v senatu Tom Daschle, pa je bil z Bushevo odločitvijo zadovoljen, saj naj bi Bush uravnotežil zahteve ene in druge strani.
Znani ekonomist z Inštituta Brookings Robert W. Crandall je dejal, da Busheva odločitev ni kompromis, ampak udarec ameriškemu gospodarstvu, ki lahko zavre okrevanje, s tem da poveča stroške izdelkov, kot so avtomobili. Povzroči pa lahko tudi izgubo delovnih mest v številnih industrijah, ki uporabljajo jeklo. Problemi ameriške jeklarske industrije so po Crandallovih besedah v prevelikih zmogljivostih, visokih stroških zdravstvenega zavarovanja in pokojnin, konkurenci domačih malih jeklarn in nizkega svetovnega povpraševanja po jeklu. Okrog 50 odstotkov ameriškega uvoza jekla je že tako ali tako zavarovano s carinami.
Kitajska opozarja ZDA zaradi kršenja pravil STO
Kitajski minister za zunanjo trgovino je izrazil nezadovoljstvo in opozoril, da si Kitajska pridržuje pravico pritožbe na Svetovno trgovinsko organizacijo (STO), kateri se je pridružila lanskega decembra. Ukrep ZDA bo imel negativen vpliv na kitajsko proizvodnjo jekla, ter povzročil velike izgube kitajske jeklarske industrije, čeprav tovrsten izvoz v ZDA ne ogroža ameriške industrije jekla.
Medtem ko bo EU sprožila takojšnjo pritožbo pri STO, pa so države kot so Rusija, Japonska in Brazilija zgolj napovedale boj proti ameriškim ukrepom. Največji svetovni proizvajalki jekla, Južna Koreja in Avstralija pa tudi že razmišljata o reševanju spora v okviru STO.
