"Volitve v ZDA nedvomno sodijo med najpomembnejše dogodke za svetovne finančne trge, izid pa neposredno sproži znatna gibanja na borzah, trgu obveznic, valutah in surovinah, saj bodo politike naslednjega predsednika neposredno vplivale na gospodarstvo. Z vidika vlagatelja, borznega analitika ali ekonomskega novinarja lahko ta dogodek korenito spremeni tok določenih sektorjev in trga nasploh," pojasnjuje finančni analitik Tilen Šarlah iz podjetja Acex.
Komu bo koristilo, če se v ovalno pisarno preseli Trump in komu, če ga zasede Harrisova?
Republikanci, tako kot Donald Trump, so naklonjeni znižanju davkov in deregulaciji, kar povečuje pričakovanja glede gospodarske rasti, zlasti v sektorjih, kot so nafta, obramba in bančništvo. To se je pokazalo leta 2016, ko so po Trumpovi zmagi delniški trgi zaradi pričakovanj ekspanzivne fiskalne politike hitro okrevali, spomni.
Po drugi strani pa demokrati, ki jih tokrat zastopa Kamala Harris, spodbujajo progresivnejše fiskalne politike, z večjim poudarkom na javni porabi in morebitnem dvigu davkov za korporacije ter višjih dohodkih. To bi lahko povzročilo negotovost v nekaterih sektorjih, kot so finance in energija, koristilo pa bi drugim, kot sta obnovljiva energija in zdravstvo.
Kaj izvolitev Trumpa ali Harrisove pomeni za gibanje dolarja?
Kot izpostavlja, bo pomembno za surovine tudi gibanje dolarja: "Dolar bi se lahko okrepil z zmago Trumpa, zlasti če ne bo večjih sprememb pri fiskalni politiki. Nasprotno pa bi lahko Harrisova ustvarila stabilnejše okolje na valutnem trgu z manjšo *apreciacijo dolarja, če bi njena administracija sprejela bolj zmeren pristop k fiskalni politiki."
Bolj kot volitve za cene nafte odločilno dogajanje na Bližnjem vzhodu
Kot pojasnjuje Šarlah, ima gibanje dolarja seveda neposreden vpliv na surovine, saj so te denominirane v USD valuti. Padec dolarja pa bi pomenil relativni dvig cen surovin in obratno, razloži Šarlah. Kar zadeva surovine, bi Trumpova vlada verjetno zvišala cene nafte, medtem ko bi Harrisova verjetno še naprej podpirala prehod na čisto energijo, kar bi ustvarilo povpraševanje po blagu, povezanem z zelenimi tehnologijami, kot sta litij in baker.
OPEC ni uspel dvigniti cene nafte, za kar si je prizadeval več kot eno leto, spomni Šarlah. Članice kartela so na zasedanju v septembru znova poudarile svojo skupno odločenost zagotoviti popolno skladnost s prostovoljnimi prilagoditvami proizvodnje, tudi razširjene članice, Irak in Kazahstan, ki pa so letos sicer kršile dogovor in črpale več. Makro ozračje, slabši kazalci, geopolitika, neskladnost dogovora OPEC ter na drugi strani rekordno črpanje ZDA botrujejo cenovnim nivojem, ki jih gledamo praktično že celotno leto.
Kot pojasnjuje, so se cene nafte odbile od podpore pri 68 dolarjih za sod, ki se je izkazala za močno podporo že v preteklosti, saj je prav ta cenovni nivo od leta 2021 poskrbel za kar šest cenovnih obratov: "Soda WTI in Brent sta sicer trenutno okoli 70 dolarjev, toda cene so še vedno pod dolgoročnimi drsečimi sredinami, kar namiguje na dejstvo, da naftni trg še ni v bikovskem trendu. Bolj kot same volitve bo verjetno velik faktor geopolitika na Bližnjem vzhodu, ki se ne umirja. Eskalacija bi lahko kratkoročno pognala cene precej višje," sklene Šarlah.
* (po)večanje vrednosti valute
KOMENTARJI (87)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.