Z načrtom za rešitev ne bo nič

Predstavniki ameriških demokratov in republikancev ter administracije predsednika Georgea Busha so ta vikend vendarle oblikovali dogovor o načrtu za pomoč finančnim institucijam. Po njem bi vlada za 700 milijard dolarjev od bank odkupila dolgove, s čimer bi dosegli, da bi lahko še naprej posojale denar in da se gospodarski cikel ne bo prekinil. Pogajanja so trajala ves teden, v teh dneh pa naj bi dogovor potrdila še oba domova ameriškega kongresa. A se je zalomilo že v predstavniškem domu. Predlog so z 228 glasovi proti 205 zavrnili, zanj pa je bilo usodno nasprotovanje republikancev.

Voditelji obeh taborov so se že sestali in iščejo nove izhode iz krize, najverjetneje bodo predlog dali tudi na ponovno glasovanje. Iz Bele hiše pa so sporočili, da so nad potekom dogodkov zelo razočarani. Bush je že napovedal, da se bo po sestanku s strokovnjaki s področja gospodarstva in odločil o nadaljnih korakih.

Pelosi: Predlog ni idealen

Ob predstavitvi predloga je predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi povedala, da ni idealen, je pa boljši od uvodnega predloga administracije. 700 milijard namreč ne bi sprostili takoj, ampak bi finančni minister Henry Paulson najprej dobil 'le' 250 milijard dolarjev, dodatnih 100 pa še, če bo Bush tako presodil. Preostalih 350 milijard dolarjev bi potrjevali kasneje, po potrebi. Predlog je predvideval tudi omejitev plač vodilnim v podjetjih, ki so se znašla v težavah. Po petih letih izvajanja pa bi preverili, kdo je imel od tega koristi, in ta bi moral dobičke vrniti v proračun. Točko so dodali na zahtevo demokratov, ki so ves čas poudarjali, da morajo davkoplačevalci plačevati za napake Wall Streeta.

Predsednik Bush je dogovor nemudoma podprl in napovedal težko glasovanje v kongresu, vendar pa njegovega poraza ni pričakoval. "Brez tega načrta bi bili stroški za ameriško gospodarstvo uničujoči," je sporočil Bush. Načrt sta načeloma podprla tudi oba predsedniška kandidata, tako demokrat Barack Obama kot republikanec John McCain. Prvi je v odzivu na današnji 'ne' v predstavniškem domu izrazil prepričanje, da bo kongres načrt prej ali slej podprl. "Stabilnost celotnega gospodarstva je postavljena na kocko, nobene druge možnosti nimamo," je dejal.

Teden dni mučnih pogajanj

Spomnimo. Paulson je prvotni predlog na treh tipkanih straneh za največje vladno posredovanje v gospodarstvo od časa velike gospodarske krize v 30. letih prejšnjega stoletja poslal kongresu pred tednom dni. Prosil je za 700 milijard dolarjev, s katerimi bi vlada lahko odkupovala slabe naložbe finančnih podjetij v vrednostne papirje podprte s hipotekarnimi posojili.

Kongresniki so bili načeloma za takojšnje ukrepanje, vendar so vladni predlog zavrnili, ker ni imel skoraj nobenih varovalk. Minister bi lahko namreč neomejeno razpolagal z velikansko vsoto denarja. Začela so se mučna pogajanja z razlagami, da je ukrepanje nujno za preprečitev zloma ameriškega gospodarstva po vrsti propadov velikih finančnih ustanov in kreditnega krča, ki je zajel trg.

Kongresni pogajalci so načelen dogovor sprejeli že pretekli četrtek, vendar so ga porušili konservativni republikanci iz predstavniškega doma, ki so predlagali, da vlada namesto porabe proračunskega denarja da jamstva zasebnim podjetjem, ki bi sprejela vlogo odkupovanja slabih naložb finančnih podjetij. Ta zahteva je sedaj deloma zajeta v zadnjem predlogu, o katerem so se dogovorili v nedeljo. 

Dow Jones zabeležil rekordni padec 

Odločitev kongresnikov je povzročila vrtoglav padec na svetovnih borzah, ključni newyorški indeks Dow Jones pa je utrpel enega največjih padcev. Že med glasovanjem je zaradi bojazni vlagateljev pred zavrnitvijo načrta izgubil več kot 700 točk, kar je eden največjih padcev v zgodovini borze. Nato se je nekoliko okrepil, kljub temu pa je poldrugo uro pred zaprtjem borze glede na začetno vrednost izgubil 450 točk oz. dobre štiri odstotke. Tehnološki indeks Nasdaq jo je odnesel še slabše, saj je izgubil 134 točk oz. dobrih šest odstotkov. Občutne padce, v povprečju več kot šest odstotkov, so pred in po zavrnitvi reševalnega načrta zabeležili tudi ključni borzni indeksi v Kanadi, Mehiki in v Južni Ameriki. 

SBI 20 spet navzdol

Izgubile so tudi skoraj vse azijske borze, čeprav je v času njihobega poslovanja še veljalo prepričanje, da bo ameriško gospodarstvo dobilo 700-milijardno finančno injekcijo. Tudi v Evropi ni bilo dosti bolje, slovenski indeks SBI 20 pa se je po začetnem dvigu prav tako obarval rdeče. 

Finance tako pišejo, da bi današnji dan na borzi lahko na kratko opisali z besedo 'žalost'. Tečaji večine delnic so padli, kar je indeks SBI 20 skrčilo za 1,13 odstotka na 6.454 točk. Boren je bil tudi promet, ki je ostal daleč pod dvema milijonoma evrov — lastnika je skupno zamenjalo za 1,7 milijona vrednostnih papirjev. 

S 500 tisočaki je bila na prvem mestu Krka. Dan je zaključila s primanjkljajem v višini 1,24 odstotka, zadnji posel pa je bil izpeljan po 79,35 evra oziroma 2,11 odstotka pod izhodiščem. Še slabše sta končala Telekom in Triglav, prvi je konec dneva izgubil dva odstotka in pol, drugi pa več kot štiri in je zaradi tega padel na 38,2 evra. Tudi vrednost Laškega se je zmanjšala za več kot štiri odstotke, povsem na dnu je bil Istrabenz, ki je izgubil šest odstotkov in pol. 

Med večjimi poraženci današnjega dne sta tudi Luka Koper in Sava Re. Slednja se je spustila za skoraj šest odstotkov na 22,6 evra. Luka je konec dneva upadla za tri odstotke in pol, dobre štiri odstotke pod gladino je pristala Intereuropa. Večji padec indeksa je tako preprečila povprečna rast Heliosa za tri odstotke ter skok Save in Mercatorja v višini približno odstotka, še poročajo Finance.

Težave finančnih koncernov v Evropi 

Medtem pa so se zamajali nekateri veliki finančni koncerni v Evropi. Težave so doletele koncern Hypo Real Estate (HRE), vendar se je nemški bančni sektor hitro odzval ter mu priskočil na pomoč. Nemška centralna banka in finančni nadzornik BaFin sta ob tem sporočila, da so nemške banke HRE ponudile kredit v 'zadostni višini', ki bo tej hipotekarni banki pomagala iz težav. 

Vlade so že priskočile na pomoč tudi belgijsko-nizozemski banki Fortis, ki so ji cene delnic močno padle, ker družba s svojimi zagotovili ni uspela pregnati skrbi vlagateljev glede svoje likvidnosti. Rešitev Fortisa je dokaz, da evropski sistem deluje, so prepričani v Bruslju, kljub številnim opozorilom, da je primer Fortisa še en v vrsti pokazateljev, da se ameriška finančna kriza širi v Evropo. "To so težke razmere in evropski finančni sistem dokazuje, da deluje," je v odzivu na delno nacionalizacijo Fortisa v Bruslju zatrdil tiskovni predstavnik Evropske komisije Johannes Laitenberger. 

V težavah se je znašla tudi britanska hipotekarna banka Bradford & Bingley. Njeno mrežo 200 poslovalnic in 22,2 milijarde funtov prihrankov 2,5 milijona strank naj bi za 500 milijonov evrov odkupil španski bančni koncern Santander, preostanek pa bo prišel pod državno okrilje. 

Izgub se otepa francoska Dexia, podobna zaskrbljujoča poročila pa prihajajo tudi iz Rusije, z Danske in Islandije.