Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC) je pod vodstvom novega predsednika Jeroma Powella v skladu s pričakovanji zvišal ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke na med 1,50 do 1,75 odstotne točke.
Šesto povečanje ključne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, od zadnje velike finančne krize leta 2008 je bilo pričakovano, odločitev FOMC pa je bila soglasna.

Izjava FOMC napoveduje, da se bo ključna obrestna mera do konca 2019 dvignila na 2,9 odstotka. V njej FOMC ugotavlja, da so se gospodarski obeti v zadnjih mesecih utrdili, čeprav zadnji podatki kažejo, da se je rast potrošniške porabe in fiksnih poslovnih investicij od zadnjega četrtletja lani umirila.
Rast delovnih mest trdna, gospodarska rast naj bi se letos pospešila
FOMC je januarja rast delovnih mest, potrošniške porabe in poslovnih investicij ocenil kot solidno, tokrat pa rast delovnih mest opredeljuje kot trdno.
Letna stopnja brezposelnosti je bila v ZDA februarja peti mesec zapored 4,1-odstotna, v svoji najnovejši napovedi pa centralna banka ocenjuje, da se bo do konca letošnjega leta spustila na 3,8 odstotka, v letu 2019 in 2020 pa naj bi se ustalila pri 3,6 odstotka.
Gospodarska rast bi se naj letos pospešila z lanskoletnih 2,5 odstotka na 2,7 odstotka, v letu 2019 pa naj bi se upočasnila na 2,4 odstotka.
FOMC nadaljuje politiko postopnega zmanjšanja v času krize napihnjene bilance. Mesečno krčenje bo od aprila naprej pospešila za deset milijard dolarjev (8,1 milijarde evrov) na skupaj 30 milijard dolarjev (24,4 milijarde evrov) na mesec.
Nadaljnje višanje ključne obrestne mere ostaja letos zanesljivo, ni pa še povsem gotovo, ali se bo to zgodilo skupaj trikrat ali celo štirikrat. Powell je namreč februarja v kongresu namignil, da bodo morda potrebna štiri zvišanja, kar je nekoliko pretreslo finančne trge.
Indeksi začeli drseti navzdol
Na svoji prvi novinarski konferenci na položaju predsednika Federal Reserve je Powell odgovarjal na vprašanja novinarjev, a, kot kaže, njegovi odgovori niso bili všeč vlagateljem na borzah, saj so indeksi po uvodnem skoku takoj po objavi odločitve FOMC začeli drseti navzdol.

Izjava FOMC ni povedala nič o protekcionistični politiki predsednika ZDA Donalda Trumpa, Powell pa je na novinarski konferenci priznal, da so govorili tudi o Trumpovih carinah.
Večinsko mnenje članov FOMC bi naj bilo, da spremembe v trgovinski politiki ne bi smele imeti nobenega vpliva na trenutne gospodarske obete. Powell je dodal, da o tem govorijo s poslovnimi voditelji po ZDA, ki izražajo zaskrbljenost.
Trumpova davčna politika bi morala biti ugodna za gospodarsko rast in produktivnost, ki v ZDA zadnja leta caplja na mestu, vendar pa je Powell priznal, da so ocene glede pozitivnega vpliva trenutne davčne politike na gospodarstvo deljene. Načeloma pa bi morali nižji davki na dobiček podjetij in investicije pomagati.
Trump je leta 2016 napovedoval 'kitajske' stopnje gospodarske rasti za ZDA, njegovi svetovalci so potem govorili o 'kar' triodstotni rasti zaradi davčnih olajšav in celo to se je izkazalo za pobožne želje.
Na vprašanje o tem je Powell odgovoril, da obstajajo različne projekcije rasti in različni pogledi, pri čemer je celo zmanjšal pomen projekcij lastne Federal Reserve, ki na srednji rok oziroma po letu ali dveh pričakuje rast do dveh odstotkov.
Največ vprašanj je zadevalo inflacijo - na primer, zakaj ne raste, če je brezposelnost tako nizka. Powell je ugibal, da morda zveza med inflacijo in zaposlovanjem ni zelo trdna.
Preseneča ga tudi, da se plače niso hitreje višale v skladu z rastjo zaposlovanja. Ugibal je, da je morda odgovor v slabi rasti produktivnosti, sicer pa ne izključuje možnosti, da se bo rast plač le pospešila.
Centralna banka bo s svojo denarno politiko sicer še naprej merila na dveodstotno letno inflacijo in Powell je zavrnil ugibanja, da je banka zadnja leta tolerirala inflacijo, ki je nižja od ciljne. Zanikal je tudi, da bo dopuščala višjo inflacijo.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.