Ameriška centralna banka ključno obrestno mero znižala za četrt odstotne točke

Vlagatelji in ekonomisti so po poročanju tujih tiskovnih agencij znižanje pričakovali, odbor je odločitev obelodanil po dvodnevnem zasedanju.

Fed je ključno obrestno mero nazadnje znižala v času svetovne gospodarske krize, decembra 2008. Takrat je bila na ravni med 0 do 0,25 odstotka. Praktično na ničelni ravni je ostala vse do decembra 2015, ko se je zvišala za 0,25 odstotne točke na raven med 0,25 do 0,50 odstotka. Naslednje zvišanje v enaki višini je bilo decembra 2016, nato pa jo je leta 2017 zvišala trikrat po 0,25 odstotne točke, lani pa še štirikrat do ravni 2,25 do 2,50 odstotka.

Tokratna odločitev je imela prvič po dolgem času dva glasova proti, saj sta predsednica banke Fed iz Kansas Cityja Esther George in predsednik banke Fed iz Bostona Eric Rosengren menila, da bi bilo pametneje ključno obrestno mero pustiti pri miru, ker se v času ekspanzije, nizke stopnje brezposelnosti in naraščanja porabe gospodinjstev obresti ne nižajo.

Večina članov Odbora za odprti trg Feda (FOMC) pa je menila, da je znižanje ključne obrestne mere potrebno zaradi globalnih nezanesljivosti in šibke inflacije.

Izjava večine članov FOMC pravi, da bodo še naprej spremljali prihajajoče informacije in se odločili za ustrezno ukrepanje za ohranitev ekspanzije, ki je sedaj rekordno dolga več kot deset let. Torej napovedali so, da je možno še kakšno znižanje ključne obrestne mere.

Izjava tudi pravi, da je trg delovne sile še naprej trden, da se je poraba gospodinjstev pobrala, čeprav pa poslovna poraba ostaja šibka. Znižanje obrestne mere naj bi pomagalo pospešiti inflacijo proti ciljni letni vrednosti dva odstotka.

Ne glede na vse bo današnji ukrep Feda imel slab priokus, saj je do znižanja obrestnih mer prišlo po hudem pritisku predsednika ZDA Donalda Trumpa na centralno banko, ki bi morala biti svobodna pred dnevno političnimi pritiski. Trump bo na banko pritiskal do volitev novembra 2020 in bo nanjo zvalil vso krivdo, če se bo rast gospodarstva pred volitvami upočasnila.

FOMC je hkrati z znižanjem ključne obrestne mere napovedal tudi, da bo politika tako imenovanega kvantitativnega zategovanja končana že 1. avgusta. To je nasprotna politika od kvantitativnega sproščanja, ki jo je Fed potem, ko več ni imel kam nižati obresti v času krize, sprejel, da na trgu zagotovi dovolj denarja.

To je banka počela z odkupovanjem vrednostnih papirjev na podlagi drugorazrednih hipotek, ki so ji napihnili bilanco. V času konjukture je to bilanco začela zmanjševati, kar je vplivalo na dolgoročne obrestne mere. Sedaj bo to ustavila malce prej, kot je bilo sprva predvideno.

Predsednik Fed Jerome Powell je na novinarski konferenci po objavi odločitve o obrestnih merah zagotovil, da Trumpovih izjav niso upoštevali kakor tudi ne drugih političnih implikacij, Fed pa nima nobene potrebe, da bi dokazoval svojo neodvisnost.

Ponovil je razloge za znižanje ključne obrestne mere kot so navedeni v izjavi in prvič doslej javno dejal, da so trgovinske napetosti nova skrb za centralno banko. Nato je pohitel z razlago, da to ni kritika ameriške trgovinske politike verjetno, da ne sproži novega rafala Trumpovih tvitov proti banki in njemu osebno.

Šibkosti glede poslovne porabe podjetij po Powellovih besedah ni mogoče pripisati le trgovinskim napetostim, ampak gre za globalne poslovne cikle v predelovalni industriji in investicijah, kar je večji dejavnik kot pa so pričakovali v lanskem letu.

Borzni indeksi, ki se po objavi pričakovane odločitve niso veliko spreminjali, pa so začeli drseti navzdol po Powellovih besedah, da ne gre za začetek daljšega cikla nižanj obrestnih mer. Kot kaže so nekateri vlagatelji pričakovali, da se bodo obresti sedaj redno nižale še naprej, čeprav dno ni daleč. Kot vedno, je tudi tokrat Powell povedal, da bo vse odvisno od razvoja dogodkov.