Ameriška centralna banka ključno obrestno mero znižala na praktično ničlo

Ukrep Ameriške centralne banke Fed je bil usklajen z akcijo največjih svetovnih centralnih bank, med njimi Evropske centralne banke (ECB), kanadske, angleške, japonske in švicarske. Centralne banke so se namreč odločile za usklajeno ukrepanje za ohranitev likvidnosti trgov s ciljem vzdrževati raven zaupanja in ohraniti delovanje finančnega sektorja.

Izredno znižanje obrestne mere se je v ZDA zgodilo že drugič v manj kot dveh tednih. Na dodatno znižani ravni bodo ključno obrestno mero obdržali, dokler ne bodo prepričani, da je gospodarstvo prebrodilo trenutne razmere.

FOMC bi se sicer v torek in sredo moral sestati na rednem zasedanju o denarni politiki, ki pa ga po nedeljskem ukrepanju zdaj ne bo.

Izjava FOMC po izrednem zasedanju pravi, da bodo učinki koronavirusa pritiskali na gospodarstvo v kratkem roku in predstavljajo tveganje za gospodarske obete. Zaradi tega se je ključna obrestna mera znižala na od 0 do 0,25 odstotka in bo ostala na tej ravni, dokler Fed ne bo prepričan, da je kriza minila.

FOMC je napovedal tudi druge ukrepe in zagotovil, da bo storil vse, kar je potrebno. "Fed je pripravljen uporabiti vsa sredstva, ki so mu na voljo, da podpre pretok posojil do gospodinjstev in podjetij. V podporo gladkemu delovanju finančnih trgov za obveznice finančnega ministrstva in hipotekarnih vrednostnih papirjev bo Fed povečal odkup obveznic finančnega ministrstva za najmanj 500 milijard dolarjev in hipotekarnih vrednostnih papirjev za najmanj 200 milijard dolarjev," piše v sporočilu.

Predsednik Feda Jerome Powell je dejal, da ima epidemija koronavirusa velik učinek na gospodarstvo in je prizadela vse panoge. Napovedal je, da centralna banka vsaj do junija ne bo objavljala ocen o gospodarski rasti, brezposelnosti in inflaciji, saj da to, dokler niso jasne razsežnosti krize zaradi koronavirusa, nima nobenega smisla. Na vprašanje o prehodu v negativno obrestno mero, pa je Powell odgovoril, da to za ameriško gospodarstvo ni primeren ukrep.

Fed je spodbudil banke, naj posežejo v svoje rezerve, ki so jih vzpostavile po zadnji veliki finančni krizi leta 2008 ter podprejo prizadeta gospodinjstva in podjetja. Powell je zagotovil, da bo centralna banka s svoje strani storila vse, kar bo potrebno. Neposrednega posojanja finančnim podjetjem za zdaj še ne bo, če pa bo to potrebno, pa bodo sprejeli tudi tak ukrep.

Ameriški predsednik Donald Trump, ki je Fed že leto dni pozival k znižanju ključne obrestne mere na ničlo, je zdaj zadovoljen in je celo obljubil, da ne bo več napadal centralne banke in njenega predsednika Powella. "Zelo sem vesel, da so sprejeli tak ukrep. Zdaj smo ob boku drugim državam in danes je na Wall Streetu veliko zelo veselih ljudi," je dejal Trump. Kako so novico sprejeli borzni trgi, bo jasno po odprtju newyorških borz.

Največje ameriške banke so medtem prav tako v nedeljo sporočile, da bodo prekinile odkupovanje lastnih delnic vse do konca drugega četrtletja, ker želijo imeti dovolj kapitala in likvidnosti, da ponudijo maksimalno podporo posameznikom, majhnim podjetjem in širšemu gospodarstvu.