Anketa tudi kaže, da Američane vse bolj zanima gospodarski položaj, ne pa več toliko vojna proti terorizmu, kar lahko postane nevarno za Bushevo republikansko stranko na jesenskih kongresnih volitvah. Ameriški podpredsednik Dick Cheney je v nedeljo skušal na različnih televizijskih programih zamegliti morebitno povezavo med Belo hišo oz. njim samim in Enronom, vendar je pri tem zvenel skoraj popolnoma enako kot člani administracije Billa Clintona, ko so "izganjali" škandal z Monico Lewinsky. Cheney ni na nobeno resno vprašanje odgovoril neposredno, ampak jih je raje zavračal v smislu, da se v času vojne proti terorizmu nima časa ukvarjati s takimi malenkostmi.
Dicku Cheneyu visijo za vratom pogovori z vodilnimi predstavniki energetske industrije, s katerimi je lani sooblikoval energetsko politiko administracije, ki je pisana na kožo podjetjem, kot je Enron. Slednjemu to sicer ni pomagalo, vendar vprašanj za Cheneyja zato ni nič manj. Kongresni urad za nadzor nad poslovanjem vlade je tik pred tem, da po sodni poti zahteva od administracije podatke in podrobnosti o Cheneyjevih pogovorih s predstavniki energetske industrije, ki jih podpredsednik za zdaj noče razkriti. Okoljevarstvena organizacija Sierra Club pa je že vložila tožbo proti Cheneyju, v kateri zahteva iste informacije. S Cheneyjem so se med drugimi pogovarjali tudi predstavniki Enrona. Vodja urada za nadzor nad poslovanjem vlade David Walker je dejal, da so se predstavniki Enrona lani najmanj šestkrat srečali s Cheneyjem in njegovimi sodelavci. Cheney je za televizijo Fox vztrajal, da ne more objaviti imen svojih sogovornikov, saj bi si s tem menda onemogočil prihodnje zaupne pogovore, ker se nihče ne bi upal pogovarjati z njim. Natanko tako kot v Clintonovih časih, ko je predsednik prisegal na predsedniške privilegije in ni hotel govoriti o zaupnih pogovorih. Cheney je celo spomnil na predsednika Franklina Delano Roosevelta in drugo svetovno vojno, ko je dejal, da si ne more predstavljati ukvarjanja tedanje administracije s takimi težavami.
Enron je 2. decembra razglasil največji stečaj v ameriški zgodovini, ki je pokopal pokojninske sklade tisočev zaposlenih in uničil vložena sredstva delničarjev. Zvezna komisija za vrednostne papirje in borzo že od oktorba preiskuje Enron in njegovo revizorko podjetje Arthur Andersen, preiskave pa je poleg ministrstev za pravosodje in za delo uvedlo tudi 11 kongresnih odborov. Bela hiša in predsednik Bush si na vse kriplje prizadevata, da bi zameglila zvezo med predsednikom in vodilnimi pri Enronu, čeprav dejstvu, da sta bila Bush in nekdanji predsednik Enrona Kenneth Lay nekoč prijatelja, ne more uiti. Lay je pretekli teden odstopil s položaja, glavni revizor za Enron pri podjetju Arthur Andersen David Duncan, ki ga je delodajalec odpustil zaradi uničevanja dokumentacije, je pred kongresnim Odborom za energijo in trgovino molčal, eden od Enronovih direktorjev, ki je menda opozarjal na računovodske potegavščine, ki so zakrivile stečaj, pa naj bi se ustrelil v Houstonu.
Na vprašanje, ali je kakšen od predlogov za energetsko zakonodajo koristil Enronu, je Cheney na televiziji ABC dejal, da so se njegovi predstavniki strinjali z marsičem, vendar na vprašanje ne znan natačno odgovoriti.
Javnemu dvoboju so se pridružili tudi demokrati, morda opogumljeni z novico, da jih javnost toliko ne povezuje s škandalom kot republikance. Busheva Bela hiša si namreč prizadeva porazdeliti politično odgovornost na obe stranki, saj je Enron zasipal z denarjem demokrate in republikance, čeprav slednje malce bolj. Vodja senatne večine Tom Daschle, ki bo najverjetneje eden od demokratskih kandidatov za predsednika ZDA leta 2004, je za televizijo CBS dejal, da imajo Američani pravico vedeti, kaj se dogaja in naj administracija pove vse, kar ve. Daschle je Bushevo vlado obtožil, da "Enronizira" gospodarstvo, kar pomeni, da v imenu davčnih olajšav za bogate uničuje pokojninske in zdravstvene sklade. Daschle je dejal, da noče, da bi se kaj takega kot v Enronu ponovilo še kje drugje.
