Američan namerava Pašman spremeniti v 500-milijonsko oazo za bogataše

Kot pravi Blackard, bi nastalo "pravo dalmatinsko naselje, ki bi bilo skladno s tradicijo in bi se vključevalo v trenutno vzdušje otoka". Gradili bi z domačimi materiali, zaposleni, ki bi v naselju delali, pa bi tam tudi živeli.

Blackard pravi, da bi se projekta rad lotil, ker se je "zaljubil v Hrvaško", čeprav nihče iz njegove širše družine na tem območju nima korenin.

"Investicija je zelo zahtevna. Ampak ideja je, da bogate Američane pripeljemo na Pašman, in mislim, da smo na pravi poti," je dejal. Te dni naj bi opravil tudi sestanke z lokalnimi oblastmi.

Zemljišče, na katerem želi graditi, skupaj obsega 260 hektarjev, od tega bi 100 hektarjev urbanizirali. Prav tako vlagatelj načrtuje gradnjo mostu, ki bi severovzhodni del otoka povezal s kopnim. Če bi se vse odvilo po načrtih, bi lahko naselje prve goste sprejelo čez pet let.

Jeff Blackard sicer ni bil edini Američan, ki se je pojavil na forumu, so pa Američani priložnost izkoristili za to, da so Hrvaško opomnili, da bi lahko izboljšala privlačnost svojega poslovnega okolja za tuje investicije. Nekdanji senator Rick Santorum je dejal, da "investitorji želijo pravno varnost, predvidljivost, transparentna in jasna pravila poslovanja in dobro poslovno klimo".

Težave z investicijami

Novica o morebitni investiciji sicer prihaja ob koncu relativno dobre hrvaške turistične sezone, ki so jo zaznamovala tudi vprašanja, v katero smer pluje hrvaški turizem.

Združenje hotelirjev je namreč ocenilo, da njihov sektor pri sosedih stagnira. Sistem  eVisitor, ki ga uporablja HTZ, je junija naštel 200.000 hotelskih gostov manj kot junija lani. Še vedno jih je bilo sicer milijon. Padec je bil tudi julija – 77.377 gostov manj. In prav izgube gostov v "špici sezone" so tiste, zaradi katerih pri sosedih mrzlično iščejo rešitve. To bo namreč vplivalo na končni finančni izkupiček sezone. Niti odlična zapolnitev kapacitet v predsezoni namreč ne more nadomestiti izpada na vrhuncu, saj cene večinoma niso primerljive.

Hotelski sektor pa skrbi tudi odsotnost investitorjev, ki bi na obali, za katero je država prepričana, da "ima velik potencial", gradili nove hotele. Poznavalci posla pravijo, da to ni presenetljivo. Visoki davki, pomanjkanje delovne sile, birokracija ... vse to investitorjev ne navdušuje. Hrvati so se zaradi nizkih plač v turizmu v velikem številu odločili srečo poiskati zunaj meja svoje države, vendar to pristojnih ni skrbelo, dokler ni začelo povzročati resnih težav branži. Zdaj ko se nekaj podobnega dogaja tudi z odhajajočimi investitorji, gospodarstveniki upajo, da se bodo pristojni zbudili in ukrepali prej.

Kritiki tudi menijo, da si Hrvati z oceno, da je letošnja od 7- do 10-odstotna turistična rast še vedno dobra, mečejo pesek v oči in si ne želijo priznati, da se lahko za pretekle vrhunske sezone v pomembnem deležu zahvalijo gospodarskemu in političnemu dogajanju po svetu. Ko je Grčijo ohromila gospodarska kriza, Tunizijo, Egipt in Turčijo politična, kmalu za tem Italijo in Grčijo migrantska, po seriji terorističnih napadov pa so turisti bežali še iz Pariza, Londona, Španije, celo Nemčije ..., je bilo vse to voda na hrvaški mlin.

Zdaj ko so se razmere stabilizirale, z nekaj iznajdljivosti pa je mogoče cenovno izjemno ugodne ponudbe izbrskati tudi za oddaljene destinacije, pa bo imela Hrvaška težave, če ne bo stopila korak naprej, ocenjujejo.

"Infrastruktura je dotrajana, marsikod so plaže nazadnje uredili še v času Jugoslavije. Preštejte luksuzne hotele v Grčiji in njihovo številko primerjajte s Hrvaško. Neprimerljivo. Pa so hrvaški ponudniki vseeno dvignili cene," so Hrvatom letos očitali pri srbijadanas.com. Ocena je morda nekoliko preostra, saj ob hrvaški obali redno brnijo gradbeni stroji, vseeno pa modernizacija ni dosegla vseh krajev, ki bi se želeli ponašati z nazivom "odlični sodobni turistični ponudniki".