Ali Banka Slovenije kaj skriva?

Poslanci Vili Trofenik (Zares), Milan Petek (LDS) in Breda Pečan (SD) so od Banke Slovenije (BS) zahtevali, da jih do ponedeljkove izredne seje državnega zbora (DZ) seznani s podatki o kreditih, najetih za financiranje menedžerskih odkupov. Brez teh podatkov po njihovem mnenju razprava na izredni seji in seji matičnega odbora ne bo kakovostna. V ponedeljek je namreč na pobudo opozicije sklicana izredna seja, na katero pa je koalicija vključila tudi točko na kateri naj bi se DZ seznanil z ukrepi vlade na področju boja proti gospodarskemu kriminalu.

Opozicija meni, da so menedžerski odkupi eskalirali kmalu po nastopu te vlade

Poslance opozicije zanima predvsem to, ali je država ravno preko bank v državni lasti omogočila menedžerske prevzeme podjetij. "Pri vsem tem gre za širše vprašanje, ali je odobravanje kreditov, zavarovanih z vrednostnimi papirji ciljnih podjetij, ki je lani abnormalno poraslo, v povezavi z dokapitalizacijo NLB in NKBM," je vprašal Trofenik.

Trofenik je bil kritičen tudi do vladnega poročila o aktivnosti glede koncentracije kapitala, ki je gradivo za tokratno izredno sejo DZ. Vladno poročilo, sprejeto prejšnji teden, po njegovih besedah ni dovolj dobra podlaga za kakovostno razpravo.

Aleš Gulič (LDS) je na današnji novinarski konferenci dejal, da je jasno, da "se menedžerski odkupi z najemanjem kreditov, zavarovanih z vrednostnimi papirji, niso začeli dogajati šele letos, temveč so eskalirali kmalu po nastopu te vlade". Tokratna izredna seja po Guličevem prepričanju ni namenjena nobenemu obračunavanju s tajkuni, "temveč je redni mesečni propagandni nastop, ki ga lahko pričakujemo vse do septembra".

Tanko: Upam, da bo Banka Slovenije posredovala podatke

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je povedal, da eden izmed sklepov, ki so jih sprejeli na izredni seji DZ pred približno mesecem dni, predlaga Banki Slovenije, da poroča v zvezi z menedžerskimi odkupi podjetij v državni lasti. Pojasnil je, da je BS tudi po zakonu dolžna poročati državnemu zboru.

Tanko zavrača možnost, da bi država preko državnih bank omogočila tajkunizacijo, saj „ima nadzor nad delovanjem bank po zakonu Banka Slovenije, ki je neodvisna institucija“. Dodal pa je, da je bilo slišati, da je predvsem Ljubljanska banka omogočila s svojimi garancijami nakup deležev Pivovarni Laško. "Vendar naj bi to storil predsednik uprave, brez vednosti nadzornega sveta,“ je dodal. Kot je dejal, drugih informacij, kot so v medijih nimajo in da bi te stvari morali preveriti nadzorniki bank ter Banka Slovenije, ki je neodvisni regulator.

Ob koncu je Tanko še zavrnil očitke, da uvrstitev te točke na dnevni red izredne seje DZ v ponedeljek ne pomeni propagande koalicije.

Banka Slovenije: Podatki so zaupni

Iz Banke Slovenije so za 24ur.com sporočili, da vse informacije, pridobljene pri opravljanju nadzora ali drugih poslov za Banko Slovenije, varujejo kot zaupne. Zaupnih informacij, ki se nanašajo na individualne podatke tako ne morejo razkriti drugače kot v obliki povzetka, iz katerega ni mogoče prepoznati posameznih bank, na katere se nanašajo.

Tako bodo na zahtevo poslancev iz opozicije, kot so navedli, odgovorili v roku – torej do konca julija – a le z "informacijo o izpostavljenosti bank do oseb, ki so sodelovale v prevzemih v obliki agregatnih podatkov in brez navedb o zadolženosti posameznih oseb“, saj gre v tem primeru za zaupne podatke o strankah bank.

Ministrstvo za finance: Vlada je ustrezno uredila zakonodajo na področju zavarovanja kreditov z delnicami

Z ministrstva za finance pa na očitke opozicije, da so menedžerski odkupi z najemanjem kreditov, zavarovanih z vrednostnimi papirji, eskalirali kmalu po nastopu te vlade, odgovarjajo, da so "se tovrstni najemi kreditov dogajali tudi v mandatih prejšnjih vlad, šele ta vlada pa je ustrezno uredila zakonodajo“.

Odobravanje kreditov, zavarovanih z vrednostnimi papirji ciljnih podjetij, ni v ničemer povezano z dokapitalizacijo bank, še odgovarjajo z ministrstva za finance. Namen dokapitalizacije je namreč pridobitev svežega kapitala, ki ga družba nameni za investicije, financiranje razvoja, širitev na druga tržišča. Kreditiranje pa je eden izmed osnovnih poslov bank, ki je urejen z internimi akti banke, so pojasnili.