Odločitev sodišča o izročitvi Todorića Hrvaški bo znana 20. aprila

Na Westiminstrskem sodišču v Londonu se je začela obravnava o zahtevi Hrvaške za izročitev dolgoletnega predsednika uprave koncerna Agrokor Ivice Todorića, ki je osumljen finančnih malverzacij v največji hrvaški družbi. Todorić je pred obtožbami o finančnih malverzacijah v koncernu namreč pobegnil v britansko prestolnico.

Sodišče je po celodnevni obravnavi napovedalo, da bo odločitev objavilo 20. aprila.

Sodnica Emma Arbuthnot je zaslišala dve priči obrambe, ki sta govorili o povezanosti politike in gospodarstva na Hrvaškem. Todorićevi odvetniki so nasprotovali izročitvi nekoč najvplivnejšega hrvaškega poslovneža v njegovo domovino zaradi domnevnega političnega ozadja sumov, so iz Londona poročali hrvaški mediji.

Odvetniki so trdili, da obtožnica proti Todoriću ni utemeljena, ker da tožilstvo nima trdnih dokazov. Menili so, da bi lahko Todorić po izročitvi več let prestal v zaporu, preden se bi sojenje sploh začelo, in poudarili, da Todorić ne bi bil zmožen plačati varščine, ker je njegovo premoženje blokirano.

Odvetniki hrvaške države so zavrnili vse navedbe obrambe. Tudi na sodnico navedbe, da gre za politično motivirane sume, niso naredile močnega vtisa, je poročalo hrvaško uredništvo regionalne televizije N1.

Sodnica je dejala, da bo odločitev Todoriću izročila 20. aprila. V veljavi ostajajo tudi vsi varnostni ukrepi proti Todoriću, so pa njegovi soprogi vrnili potni list.

Po objavi odločitve bodo v sedmih dneh mogoče pritožbe, nato bodo možni nadaljnji postopki na angleških višjih sodiščih. Britanski strokovnjaki ocenjujejo, da bi bil lahko postopek zaključen v naslednjih treh do šestih mesecih, je še poročala N1. Tudi hrvaški minister za pravosodje Dražen Bošnjaković je ocenil, da bi lahko postopek proti Todoriću potekal več mesecev, a manj kot leto dni.

Todorića in 14 njegovih bivših sodelavcev v Zagrebu sumijo finančnih malverzacij, ki naj bi Agrokor pripeljale na rob propada.

Todorić je v izjavi za medije po zaključku obravnave zavrnil očitke hrvaškega pravosodja, da naj bi odtujil denar iz Agrokorja. Prav tako se ni mogel načuditi vnemi, da se ga spravi za zapahe. "Kaj se jaz naredil? Zgradil sem Hrvaško," je dejal in dodal, da je vse skupaj katastrofa. "Od okrožnega sodišča sem prejel odločitev, da blokira moje premoženje. Zdaj pa nekdo celo pravi, da sem ga ukradel," je po poročanu Dnevnika.hr novinarjem dejal Todorić.

Znova je ostro napadel hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, češ da se je osebno zavzel za njegovo izročitev in je v postopku za izročitev najel "najdražjega britanskega odvetnika".

Ocenil je, da postopek izredne uprave v Agrokorju predstavlja "katastrofo" in "sramoto", ker da gre za "neznanje" in "nezaslišano uničevanje, ki je neverjetno za državo članico EU". V tem kontekstu je posebej omenil podpredsednico hrvaške vlade in ministrico za gospodarstvo Martino Dalić ter zatrdil, da ima dokaze za njene domnevne nezakonite postopke med mandatom izredne uprave v Agrokorju.

V 20-minutnem nastopu pred novinarji je prav tako v negativni luči izpostavil ameriški finančni sklad Knigthead Capital Management kot družbo, ki ima "za edini cilj vzeti čim več denarja" ne glede na to, kaj se bo potem zgodilo z družbo. Za ruski banki VSB in Sberbank, ki sta največji upnici Agrokorja, je povedal, da je "pošteno, da jim izplačajo terjatve", čeprav je ocenil, da bosta dobili dvakrat večji delež v prestrukturirani družbi, kot je delež njihovih terjatev.

Upniki Agrokorja s soglasjem o ključnih elementih poravnave

Medtem pa so na Hrvaškem natančno leto dni po uvedbi izredne uprave v koncernu Agrokor upniki največje hrvaške družbe dosegli načelni sporazum o ključnih elementih poravnave, sta na novinarski konferenci v Zagrebu potrdila hrvaški premier Andrej Plenković in izredni pooblaščenec hrvaške vlade v koncernu Fabris Peruško.

Načelni sporazum, ki so ga podpisali vsi člani začasnega sveta upnikov koncerna, predstavlja temelj in okvir za konkretno besedilo pogodbe o poravnavi na podlagi prijavljenih terjatev in njihovega pravnega statusa. Gre tako za zadnjo etapo pred končnim dogovorom, je izjavil Peruško po srečanju predstavnikov vlade, izredne uprave koncerna in Agrokorjevih dobaviteljev.

Elementi sporazuma so po njegovih besedah struktura nove skupine, obravnava terjatev in oblika njihovega izplačila, nova višina dolga skupine in njegova nova lastniška struktura, poseben dogovor z dobavitelji o izplačilu tako imenovanih mejnih dolgov ter določila o izvajanju poravnave.

Peruško ni želel odgovoriti na novinarsko vprašanje o prihodnji lastniški strukturi skupine, a je dejal, da bo odražala obstoječo strukturo upnikov. Ob tem je večkrat izpostavil največjo upnico, rusko Sberbank, ki je prijavila za 1,1 milijarde evrov terjatev. Napovedal je, da bo več podrobnosti o načelnem sporazumu predstavil še danes.

Mediji so sicer poročali, da bosta imeli Sberbank in prav tako ruska VTB banka po trenutnem predlogu poravnave skupno od 30- do 46-odstotni lastniški delež v finančno prestrukturiranem koncernu. Lastniki obveznic koncerna naj bi imeli medtem po prestrukturiranju med 23 in 25 odstotkov delnic največje hrvaške gospodarske družbe. Bankam, ki poslujejo na Hrvaškem, naj bi pripadel desetodstotni delež, dobaviteljem pa osemodstotni.

Plenković je ocenil, da je načelni sporazum "pozitivna novica" ter da so v letu dni uspeli uresničiti nekaj temeljnih ciljev, ko so jih zastavili s sprejetjem zakona o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih. Ob tem je izpostavil, da so preprečili finančno in gospodarsko krizo, ki bi jo čutili tudi v hrvaških sosedah, v katerih poslujejo družbe iz skupine Agrokor. Med temi je tudi Slovenija, saj je Agrokor večinski lastnik Mercatorja. Prepričan je, da bo do 10. julija, ko poteče podaljšani rok izredni upravi v koncernu, dosežen tudi končni dogovor.

Podpredsednica hrvaške vlade in ministrica za gospodarstvo Martina Dalić je izpostavila, da Agrokor ne predstavlja več sistemske grožnje ter da je bil načelni sporazum dosežen kljub "vsem pritiskom in nasprotovanju tistih, ki niso želel, da bi bil postopek izredne uprave uspešen".

V hrvaškem saboru bo predvidoma v četrtek sicer potekala razprava o odpoklicu Dalićeve. Opozicija zahteva njen odstop zaradi vloge v "aferi svetovalci", zaradi katere je odstopil prejšnji izredni pooblaščenec v koncernu Ante Ramljak.

Peruško je povedal, da bodo v naslednjih desetih dneh končali analizo vseh pogodb s svetovalci Agrokorja in jo predstavili javnosti. Povedal je, da podjetje Texo Management, v katerem je delal Ramljak, preden je prevzel posle v koncernu, še naprej opravlja svetovalne posle za Agrokor. Ravno Ramljakova povezanost s Texo Managementom je bila glavni razlog za Ramljakov odstop konec februarja letos.

Načrt predloga poravnave predvideva refinanciranje nekaj več kot milijardo evrov vrednega posojila roll-up

Izredni pooblaščenec je na vnovičnem srečanju z novinarji naknadno pojasnil, da bodo upniki prevzeli Agrokor z ustanovitvijo štirih novih družb, ki bodo v upravljavski strukturi holdinga - STAK, NizTopCo, NizHoldCo in HrvHoldCo. STAK bo formalna lastnica celotne skupine, NizTopCo bo krovna družba, ki bo lastnica NizHoldCo, slednja pa neposredna matična družba HrvHoldCo.

Prva tri podjetja bodo registrirana na Nizozemskem, medtem ko bo operativno upravljanje prevzela holdinška družba s sedežem v Zagrebu. V okvirju HrvHoldCo bodo tudi vsa podjetja, ki jih ima koncern na Hrvaškem in v drugih državah, vključno s slovenskim Mercatorjem. Upniki so se odločili, da bo večina podjetij lastniško zastavljenih na Nizozemskem, v kateri obstaja bogata pravna praksa poravnave, kot so jo namenili hrvaškem koncernu, je še povedal izredni pooblaščenec.

Na spletni strani koncerna so objavili, da bodo poslovanje nove skupine in odnosi med podjetji znotraj skupine temeljili na načelu enakopravnosti in neodvisnosti.

Načrt predloga poravnave predvideva tudi refinanciranje nekaj več kot milijardo evrov vrednega posojila roll-up, ki ga je izredna uprava dobila junija lani za stabilizacijo poslovanja.

Med drugim bodo dobavitelji lahko izterjali še največ 80 milijonov evrov v naslednjih štirih letih, če bo trgovska veriga Konzum uspešno poslovala. Večina mejnih dolgov dobaviteljev odpade na Konzum. Preostali dolgovi dobaviteljev naj bi znašali med 130 in 160 milijonov evrov, potem ko so dobaviteljem poplačali skoraj pol milijarde evrov terjatev. Dobaviteljem so zagotovili tudi prostor na policah Konzuma v naslednjih petih letih.