Todorić stiska slovenske dobavitelje

Še prejšnji torek so vodstvo in sindikati zatrjevali: zaradi Agrokorjevega prevzema v Mercatorju ni sprememb. Ni res, so se takoj odzvali dobavitelji. Čeprav nam je Ivica Todorić obljubil, da bomo prodajne police ohranili še vsaj tri leta, je hitro požrl besedo.

Ne samo, da je konkurenca večja in da bodo zaradi ukinitve Mercatorja na Hrvaškem oziroma v Bosni manj proizvajali za Mercatorjevo trgovsko blagovno znamko, zdaj od njih želi celo vnaprejšnja plačila. "Na sestanku v Zagrebu nam je predlagal, da mu nakažemo 10 odstotkov naše prodaje Mercatorju, kar pomeni skoraj milijon," je za 24UR razložil eden od dobaviteljev, ki pred kamero ni želel. Enako tudi ne njegovi kolegi.

Tatjana Zagorc iz Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pa: "Operiramo z dejstvi, ki so jih navedla podjetja, kar različnih sektorjev in pa številna podjetja."

In v enem od njih dodajajo: To je za nas nesprejemljivo, tega si enostavno ne moremo privoščiti, saj bi preveč vplivalo na naše poslovanje. Posledično pa tudi na državni proračun, saj bi dobavitelji prispevali manj davka, predvsem od dobička. Bi pa zato več v hrvaško blagajno prinesel Agrokor. Je torej to lahko tudi primer za finančno upravo? Vsekakor, odgovarja davčni svetovalec Darko Končan.

Pa ne samo FURS, močno bi moral primer zanimati tudi Andreja Kraška in njegovo Agencijo za varstvo konkurence (AVK). Gre namreč za kršenje zakona, je prepričana Zagorčeva, ki pričakuje, da bo agencija zadevo preučila in tudi ukrepala. Pa čeprav do zdaj ni. Nasprotno, s koncentracijo med Mercatorjem in Agrokorjem je soglašala izjemno hitro.

"Ta hitra razsodba AVK, da je vse v redu, je tudi nas presenetila, kajti opozarjali smo na to, da je nekaj deset podjetij z močnimi blagovnimi znamkami prisotnih znotraj skupine Agrokor," je povedala Zagorčeva. A so to očitno prezrli.

AVK je Agrokorju soglasje izdal ne da bi izvedel resno analizo posledic, ki bi jih to lahko imelo za slovenske potrošnike in dobavitelje. Slovenski varuh konkurence Andrej Krašek je bil tudi edini, ki Agrokorju ni postavil nobenih pogojev pri prevzemu Mercatorja, ampak mu je pustil povsem proste roke. Razlagal je, da Agrokor kot trgovec v Sloveniji sploh ni prisoten, slovenskim dobaviteljem  pa je takrat odgovoril: "Tudi v primeru, če bi združeno podjetje prenehalo kupovati proizvode od obstoječih dobaviteljev, bi slednji imeli za prodajo svojih proizvodov še vedno dovolj obsežno mrežo alternativnih strank, na katero bi lahko preusmerili prodajo svojih izdelkov."

Študija: dobavitelji bodo v težavah, Agrokor pa v vsakem primeru dobi

Na prvi pogled je to sicer sprejemljivo. Zdaj pa so v oddaji 24UR pridobili pravno študijo, ki jo je že dolgo pred prevzemom naročil sam Mercator kot obrambo pred Agrokorjevim prevzemom. In to pravno mnenje izpostavlja celo vrsto lukenj v Kraškovem argumentu.

Na straneh 15 in 16 govori prav o tem, da dobavitelji, ki bi jih Agrokor umaknil s polic, tega ne bi kar tako prenesli. Mercator ima približno tretjinski tržni delež, še največjega pri živilsko-prehrambenih izdelkih. Torej prav tam, kjer je Agrokor s svojimi dobavitelji najmočnejši.

1) Izguba prodaje preko Mercatorja, bi vsekakor pomenila manjšo prodajo.
2) Manjši obseg pomeni neizkoriščene zmogljivosti in torej višje stroške, kar postavlja Agrokorjevo proizvodnjo v boljši položaj.
3) Višje stroške bi dobavitelji verjetno zaračunali drugim trgovcem, kar koristi trgovskemu delu Agrokorja.
4) Drugi trgovci bi višje nabavne cene verjetno prelili v dražje izdelke za potrošnike, kar spet koristi Agrokorju. Z nižjimi cenami je bolj konkurenčen, če tudi sam zviša cene, pa si še poveča dobiček.

Skratka, Agrokor ne more izgubiti in zdaj slišimo, da že pritiska na slovenske dobavitelje. Zaradi pritiska na hrvaške je bil sicer letos že kaznovan.