Agrokor je odstopil od nakupa Mercatorja

Danes zvečer je hrvaški Agrokor sporočil, da umika svojo ponudbo za nakup 52,1-odstotnega deleža slovenske trgovske družbe Mercator. "Dolgotrajnost postopka nas je pripeljala do zaključka, da bi lahko celoten proces trajal še zelo dolgo in da nam možnost uresničitve transakcije pod zadovoljivimi pogoji ni zagotovljena. Po našem mnenju bi to lahko bilo škodljivo tako za naše podjetje kot tudi za Mercator, zato smo sprejeli odločitev, da umaknemo svojo ponudbo," so zapisali v sporočilu za javnost.

Proces prodaje več kot polovice Mercatorja hrvaškemu koncernu, ki se je bolj resno začel lani poleti, je že nekaj časa "blokiran", saj se za prodajo še ni izrekla največja slovenska banka NLB. Ta ima v lasti nekaj manj kot 11-odstotni delež Mercatorja. Nadzorni svet Nove Ljubljanske banke (NLB) namreč po odstopu predsednika uprave banke Boža Jašoviča ter odstopih in nesoglasju med samimi nadzorniki glede prodaje, odločitve kaj narediti z deležem Mercatorja, še ni sprejel. Po neuradnih informacijah naj bi bila nova seja nadzornikov NLB prihodnji teden.

Konzorcij prodajalcev sicer po pogodbi skupaj prodaja delnice Mercatorja, prodajo pa so doslej podprli vsi prodajalci, z izjemo NLB. Zadnje so prodajo pretekli teden podprle družbe znotraj skupine Pivovarne Laško, ki imajo skoraj četrtino delnic Mercatorja. Poleg NLB in družb iz skupine Pivovarne Laško, so v prodajnem konzorciju še NKBM, Abanka, NFD Holding, Gorenjska banka, Banka Koper, Hypo banka in Banka Celje.

Prodajalci se ekskluzivno z Agrokorjem, ki je sicer edini izkazal interes za delnice Mercatorja, za posamezno delnico pa ponuja 221 evrov, pogajajo že več mesecev. Proti prodaji Mercatorja Agrokorju so se izrekli številni politiki pa tudi Mercatorjevi dobavitelji. Prodaji pa nasprotujejo tudi različne hrvaške organizacije potrošnikov in dobaviteljev. Te menijo, da bi bila prodaja Agrokorju, ki naj bil po njihovem na Hrvaškem znan kot "kronični neplačnik" dobaviteljev, slaba.

Proti prodaji Agrokorju je bila tudi uprava Mercatorja

Uprava Mercatorja, od katere so prodajalci želeli kooperativnost pri prodajnem postopku, je opozarjala, da se zna zgoditi, da prevzemne namere Agrokorja niso resne. Zato so sodelovanje pri prodajnem postopku hrvaški družbi, ki je največji konkurent Mercatorja v regiji, pogojevali z nekaterimi zaščitnimi ukrepi. Glede morebitne same prodaje pa so predstavili predloge za zaščito interesov družbe.

Prodajalcem je v pogajanjih z Agrokorjem sicer uspelo izpogajati nekaj Mercatorjevih predlogov za zaščito interesov družbe, vendar so v zadnjem osnutku pogodbe uspeli izpogajati le 20 milijonov evrov vredno pogodbeno kazen za kršitve zavez. Tu gre za vse zaveze, npr. tudi odpuščanja delavcev, zamenjavo dobaviteljev, selitev sedeža družbe, odprodajo delov družbe.... Mnogi so te zaveze ocenili kot neresne, saj pri prevzemu, vrednem več kot 850 milijonov evrov, tako nizka pogodbena kazen za kršitve ne pomeni nič. Ta bi morala - tako poznavalci - znašati vsaj 150 milijonov evrov.