Uradne organe pa želi podjetje vsaj delno pomiriti s tem, da bo sredi februarja pri uradu za varstvo potrošnikov zaprosilo za dovoljenje za odobravanje potrošniških posojil, je za današnje Delo povedal direktor Oriona Branko Luzar, ki zanika, da bi njegovo podjetje posojilojemalce zavajalo ali goljufalo. Po pisanju časnika so v pretresanje sumljivih posojilnih pogodb s hipotekarnim zavarovanjem vključeni policija in tožilstvo v Prekmurju, Ljubljani in okolici Krškega.
Orionova zgodba naj bi bila dodobra prepletena s Slovensko investicijsko banko (SIB). Po pisanju časnika Finance, ki se sklicuje na neimenovani vir blizu Banke Slovenije, naj bi centralna banka konec leta 2002 ugotovila, da je bilo posojil SIB fizičnim osebam prek posrednika Pay Consulting - ta je z Orionom tesno povezana, saj jo vodi Luzar - skupno 1,3 milijarde tolarjev, kar je takrat pomenilo skoraj polovico vseh potrošniških posojil SIB. Banka Slovenije naj bi takrat SIB naložila, da razišče odgovornost zaposlenih v banki, ki so bili povezani s kreditiranjem fizičnih oseb prek Pay Consultinga. Ta naj bi, kot še pišejo Finance, SIB prodajal neobstoječe terjatve, posel pa je registriral s pogodbo, ki jo je sklenil z banko in kmetom, do katerega je imel terjatve.
Po pisanju Finance je Banka Slovenije SIB tudi opozorila, da je v tem primeru ugotovila nestrokovno delo SIB. Ugotovila je še neustrezno razvrščanje terjatev SIB v bonitetne razrede, pri čemer ni šlo za posamične primere, temveč za sistemske napake.
Povezanost Oriona, Pay Consultinga in SIB, ki je zdaj v postopku likvidacije, sicer preiskuje tudi urad za preprečevanje korupcije. Za kakšno povezavo gre, pa na uradu ne želijo govoriti.
V Banki Slovenije sicer zatrjujejo, da nadzirajo le posojila, ki jih dajejo banke. Če pa dobijo informacije o tem, da se tudi kdo drug ukvarja s tem, zadevo predajo tržnemu inšpektoratu. Tam so za časnik Večer pojasnili, da so preverjali posojila podjetja Orion, ali so ta v skladu z zakonom o potrošniških posojilih, a so ugotovili, da gre za hipotekarne kredite, za kar pa po istem zakonu niso pristojni.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije menijo, da bi morala država spremeniti zakon o potrošniških kreditih, in sicer tako, da bi uvedla nadzor nad hipotekarnimi krediti, česar zdaj, kot kaže, ni in obstaja nekakšna pravna praznina.
Luzar sicer zatrjuje, da Orion nobenega posojilojemalca ni zavajal ali ogoljufal. Po njegovi oceni se javnosti izpostavljajo predvsem dolžniki, ki najetih posojil niso sposobni vračati, ker jim poslovno ni uspelo v dejavnosti, za katero so si izposodili denar.
Orion je v letu 2003 po Luzarjevih besedah dosegel bilančno vsoto 3,5 milijarde tolarjev, v minulih letih pa v obliki hipotekarnih posojil in lizinških poslov dolgoročno investiral sedem milijard tolarjev. Orion ima približno 5000 strank, od katerih je po Luzarjevih besedah 20 do 30 problematičnih dolžnikov. Družba se financira prek družabnika in drugih partnerjev v tujini. Večinski, 78-odstotni lastnik Oriona je angleška družba Atractor Project Management, ki se po Luzarjevih besedah ukvarja z investiranjem.
Obtožbe, da je Orion nekatere svojih strank zavedel pri sklepanju posojilnih pogodb, so postale številnejše v zadnjih tednih, ko je več Orionovih posojilojemalcev pojasnilo svojo zgodbo v medijih. V več primerih naj bi se zgodilo, da se je dogovor o zavarovanju posojila s hipoteko "spremenil" v pogodbo o prodaji nepremičnine, posojilojemalec pa naj bi bil glede vsebine dogovora zaveden.
