Aerodromu Maribor dveletna pogodba

Družba Aerodrom Maribor očitno spretno izkorišča zapletena razmerja, ki so posledica lastninjenja družbenega premoženja na mariborskem letališču in s tem povezanih lastniških sprememb, je bil na današnji novinarski konferenci kritičen minister za promet Janez Božič. Ob tem je napovedal, da bo ministrstvo v sodelovanju z zunanjim svetovalcem predvidoma v mesecu dni pripravilo predlog pogodbe o upravljanju letališča, in sicer za obdobje dveh let z določitvijo realne dajatve za uporabo državnega premoženja.

V dvoletnem obdobju bo ministrstvo vladi predlagalo dolgoročne rešitve po načelu javno-zasebnega partnerstva, je pojasnil Božič. Po njegovih besedah je ministrstvo za to že angažiralo zunanjega svetovalca Mojmirja Mraka, sicer profesorja na ljubljanski ekonomski fakulteti, ki je - tako Božič - že nakazal določene rešitve, do katerih pa se vlada še ni opredelila.

Če ne bo dogovora, bodo podjetje razlastili

Če ne bo mogoče doseči dogovora z družbo Aerodrom Maribor, bi bilo ministrstvo prisiljeno sprožiti ustrezne zakonske postopke za zagotovitev pogojev za obratovanje mariborskega letališča, vključno s postopkom razlastitve. Ob tem je Božič spomnil, da je vlada ob obisku v Mariboru napovedala, da bodo premoženjskopravna razmerja med državo in družbo Aerodrom Maribor urejena do jeseni 2005. "Očitno sedanje stanje družbi Aerodrom Maribor najbolj ustreza, saj ne plačuje nič," je menil Božič.

Ministrstvo je družbi Aerodrom Maribor ponudilo v podpis že več predlogov pogodb, vendar ta doslej še nobene ni sprejela. Zadnji osnutek pogodbe je bil po napornem dogovarjanju načeloma usklajen, razen glede višine najemnine, je dejal Božič. Ob tem je opozoril, da vrednost premoženja, ki ga država daje v najem, znaša slabe tri milijarde tolarjev. Za to je bila po ministrovih besedah izračunana letna najemnina v višini dobrih 83 milijonov tolarjev.

Ni zagotovil, da bo letališče posodobljeno

Kot je poudaril Božič, bi z omenjeno pogodbo država prevzela nase vse stroške investicijskega vzdrževanja, družba Aerodrom Maribor pa le stroške rednega vzdrževanja. Po Božičevih besedah je družba Aerodrom Maribor pogodbo zavrnila in zahtevala nesprejemljive plačilne pogoje: za prva tri leta brez plačila, naslednjih pet let naj najemnina naraste na tri odstotke potniške pristojbine, od leta 2014 naprej pa naj najemnina naraste na štiri odstotke potniške pristojbine.

To pomeni, da bi družba Aerodrom Maribor v skrajnem primeru šele po letu 2014 in pri 400.000 prepeljanih potnikih letno plačal 38 milijonov tolarjev letne najemnine, in to pri nespremenjenih drugih delih pogodbe, je opozoril Božič. Dodal je, da družba Aerodrom Maribor ministrstvu v vsem tem času ni podala nobenih zagotovil, da bo v doglednem času zagotovila samofinanciranje obratovanja in posodobitev mariborskega letališča.

Državi niso plačali niti tolarja nadomestila

Prav tako družba Aerodrom Maribor ni dala nobenih zagotovil glede povečanja obsega prometa, čeprav je prevzela vse stroške investicijskega vzdrževanja. V takšnih okoliščinah je ministrstvo prisiljeno iskati rešitve, ki bodo dolgoročno zagotovile stabilno in varno obratovanje letališča Maribor, je dejal Božič. Znesek investicij v letališko infrastrukturo, ki jih je država zagotovila v obdobju od leta 1998 do leta 2005, naj bi sicer znašal nekaj manj kot dve milijardi tolarjev.

Ministrstvo je po Božičevih besedah pričakovalo, da bo uprava letališča generator aktivnosti za širšo predstavitev mariborske regije kot letalske destinacije in povezovalec ponudnikov turističnih storitev, ki bi lahko pritegnile tuje goste. "Vse, kar je v tem času storila, je to, da je pritegnila Styrian Airways, ki ima na letališču locirano eno letalo, in vodila pogovore z Ryanairom. Bilo je sicer nekaj čarterskih letov, ki so pa bili bolj vezani na posamezne dogodke kot pa na sezonsko letenje."

Po besedah v.d. generalnega direktorja direktorata za letalstvo Franca Željka Županiča podatki kažejo, da je družba Aerodrom Maribor od aprila 2002, ko je ga je v stečajnem postopku za 250 milijonov tolarjev kupil slovenjgraški Prevent, pa do danes zagotovila približno 20.000 potnikov na leto. "Kar pa je premalo, da bi mariborsko letališče uspešno poslovalo, ob tem pa družba državi ni nikoli plačal niti tolarja nadomestila," je povedal Zupanič.

Aerodrom je blokiral ponujena sredstva iz EU proračuna

Ministrstvo je decembra 2005 objavilo razpis za projekt adaptacije in razširitve potniškega terminala, ki bi se financiral tudi s sredstvi EU v višini 102 milijona tolarjev. "Ker družba Aerodrom Maribor kot etažni lastnik restavracije in prostocarinske prodajalne v potniškem terminalu ni podala soglasja k temu projektu, so bila sredstva EU izgubljena," je spomnil Županič in dodal, da mora sedaj ministrstvo pospešeno pripravljati nov razpis.

Ne glede na slabe izkušnje z družbo Aerodrom Maribor naj bi ministrstvo nadaljevalo z načrtovanimi investicijami. Za vzpostavitev schengenskih standardov nadzora zunanje meje EU na letališču bo po Županičevih besedah treba izvesti tudi adaptacijo in razširitev potniškega terminala, za kar je trenutno v pripravi razpisna dokumentacija za izdelavo projektov.