Adrii Airways skoraj 50 milijonov evrov pomoči

Vlada je sprejela sklep, da bo država v letalsko družbo Adria Airways vložila 49,5 milijona evrov. Od tega bo 500.000 evrov prispevala Posebna družba za podjetniško svetovanje (PDP), prek katere je država v Adrii večinska lastnica.

Po seji vlade je minister za promet Patrick Vlačič povedal, da bo Adria ohranila sedež v Sloveniji, blagovno znamko, ime in tudi nekatere letalske povezave. Od uprave pa bodo vsake tri mesece prejemali poročila o napredku reorganizacije, ki je, kot je dejal, ključna ne samo za gospodarstvo, temveč tudi za mobilnost ljudi in povezanost Ljubljane z Evropo.

Direktor PDP Matej Golob Matzele je dejal, da je uprava Adrie pripravila 59 ukrepov za prestrukturiranje, pri vseh pa so navedeni tudi finančni učinki. Finančno prestrukturiranje poleg državne pomoči sicer predvideva tudi konverzijo dela terjatev bank do Adrie v višini 38 milijonov evrov.

Finančna konstrukcija po besedah Goloba Matzeleja zagotavlja, da Adria kratkoročno ne bo zašla v težave, v kakršnih je trenutno. Na dolgi rok pa je pomembno, da najde strateškega partnerja. Iskati ga bodo začeli takoj po koncu finačne sanacije družbe.

Pomoč mora potrditi Bruselj

Državno pomoč mora dobriti tudi Evropska komisija. Po pravilih EU lahko država podjetju pomaga enkrat na deset let.

Sredstva za državno pomoč letalskemu prevozniku bo treba zagotoviti z rebalansom državnega proračuna, na kakšen način, bo po Vlačičevih besedah govora v prihodnjih dneh. "Neke rezerve je ministrstvo za finance v rebalansu predvidelo, ampak verjetno bo treba vseeno zmanjšati tekočo porabo," je menil minister in dodal, da se pomoč ne bo zagotavljala le na postavki prometnega ministrstva.

Pahor vidi okrepljeno vlogo Adrie in Brnika

Odločitev o pomoči letalskemu prevozniku je pozdravil tudi predsednik vlade Borut Pahor. Kot je dejal, je 59 ukrepov, ki jih je sprejelo vodstvo družbe v okviru poslovne sanacije, dober obet, da ob vstopu strateškega partnerja, ki bi bil prevoznik na globalni ravni, Adria Airways postane regionalni prevoznik.

Tako bi po Pahorjevih besedah brniško letališče postalo "hub", mednarodni pristan, zaradi katerega bi Slovenija obdržala svojo vlogo v geostrateškem, geopolitičnem pomenu in tudi infrastrukturno bi to imelo multiplikativne učinke.