Adijo, službeno letalo

Znameniti Warren Buffett vseskozi obsoja požrešnost vodilnih menedžerjev. Tudi v zadnjem pismu delničarjem svojega holdinga Berkshire Hathaway je zapisal, da se mu zdijo razni menedžerski dodatki, kot so službena letala, luksuzna vozila in članstvo v golf klubih, "nezaslišani" in "za lase privlečeni". Legendarni ameriški investitor je ob tem pribil, da kaj takega v njegovi firmi ni.

Buffett v svojih stališčih ni osamljen, saj se vedno več ameriških podjetij odloča, da bo svojim šefom pristriglo težnje po razkazovanju prestiža, ki gredo na škodo delničarjev. Razvajene predsednike uprav naj bi postopoma navadili, da se lahko skozi poslovno življenje prebijajo tudi brez statusnih simbolov na račun firm, ki jim upravljajo. Od brezplačnih letalskih poletov za zasebne potrebe, računalnikov za domačo rabo, pa vse do davčnih pribitkov.

Veljajo nova bilančna pravila

Vodstva koncernov se s težavo prostovoljno odločajo za odpravljanje privilegijev, za kar se že leta zavzemajo delničarski aktivisti. Povod za nenadni preobrat so namreč nova pravila ameriške Komisije za borzni nadzor (SEC), ki so začela veljati s 1. januarjem letos.

Z dokumentom, ki ima oznako RIN 3235-AI80, je SEC vsem koncernom predpisala, da morajo ob podatkih o dohodkih menedžerjev predhodno javno objaviti vse dodatne izdatke, ki bilančno vsoto gospodarske družbe bremenijo za več kot 10.000 dolarjev. Nova pravila bodo 'prizadela' tudi člane nadzornih svetov, ki so dosedanjemu prikrivanju teh podatkov 'držali štango', saj se bodo lahko delničarji poslej neovirano informirali o menedžerskih ekstra-dodatkih.

Pravila SEC razkrivajo, da na seznamu 'ekscesnih' dodatkov niso le službena letala za zasebno rabo, jahte in brezplačni prevozi, temveč tudi vsa brezplačna davčna in finančna svetovanja, zasebna potovanja, nepremičnine, menedžerski zdravstveni pregledi, skratka vse, kar gre na službene stroške ter "vsi rabati, ki drugim zaposlenim niso dostopni".

Vsako osmo podjetje v ZDA, ugotavlja analiza svetovalnega podjetja Mercer, je že odpravilo tovrstne 'ekscese' vodilnih menedžerjev. In to naj bi bil po mnenju analitikov šele začetek.

Nič več brezplačnih vstopnic

Po Mercerjevi anketi je 55 odstotkov največjih ameriških koncernov doslej omogočalo svojim vodilnim menedžerjem brezplačno uporabo službenih letal, 50 odstotkov brezplačno finančno svetovanje, 43 odstotkov službena vozila, 27 odstotkov članstva v klubih. Toda časi se spreminjajo: vlagatelje je nazadnje razbesnela vest o 231 milijonov dolarjev vredni odpravnini za nekdanjega Pfizerjevega šefa Henryja McKinnella, posledice tega nezadovoljstva pa zdaj skrbijo tudi druga ameriška podjetja.

Po raziskavi Wall Street Journala sta naftni gigant Exxon Mobile in orožarski koncern Lockheed Martin s 1. januarjem odpravila menedžerske dodatke za članstvo v Country klubu. Samo za nekdanjega izvršnega direktorja Exxona je letna članarina v klubu za leto 2005 znašala 67.035 dolarjev. Predsedniku uprave živilskega konglomerata General Mills so stroške za zasebne polete s službenim letalom za letošnje leto omejili na 'le največ' 50 tisoč dolarjev, medtem ko je še lani z letenjem porabil natančno 73.001 dolar.

Dan obračuna bo še prišel

"Če mislijo, da jih ti preventivni ukrepi ščitijo pred nadaljnimi preverjanji delničarjev, ki zahtevajo transparentnost poslovanja, se zelo motijo," je za Wall Street Journal povedal svetovalec za bančno poslovanje Cornish Hitchcock. Finančna ministrica zvezne države Connecticut Meredith Miller je podobno mnenje izrazila s slikovitim svetopisemskim izrekom: "Dan obračuna bo zanje še prišel."

Delničarjem gredo namreč močno v nos domislice nekaterih menedžerjev, ki že iščejo izhode v sili. Šefu letalskega koncerna Locheed Martin so resda ukinili dodatek za letno članarino v golf klubu in brezplačne vstopnice za športne in kulturne prireditve. Vendar so mu "za izravnavo zmanjšanja dodatkov", kot je vodstvo družbe svojo odločitev poimenovalo v javnosti, povišali letno plačo za 40 tisoč dolarjev na - 1,52 milijona dolarjev.