Gospodarska rast
Umar je močno izboljšal napoved gospodarske rasti za letošnje leto. Pred natanko letom dni so vladni ekonomiosti za letos napovedovali zgolj 0,7 odstotno rast, lani jeseni so napoved zvišali na 1,3 odstotka, danes pa napovedujejo že 2,4-odstotno rast.
(v % BDP) | 2014 | 2015 | 2016 |
pomladanska napoved 2014 | 0,5 | 0,7 | 1,3 |
jesenska napoved 2014 | 2,0 | 1,6 | 1,6 |
pomladanska napoved 2015 | 2,6 | 2,4 | 2,0 |
Slovenski gospodarski voz bo še naprej vlekel predvsem izvoz, ki naj bi se letos povečal še za 5,6 odstotka. Dodatno pa se bodo povečale tudi investicije. In to tako javne investicije, saj smo v zadnjem letu, ko je še mogoče črpati evropska sredstva iz prejšnje finančne perspektive. Vendar pa to hkrati napoveduje padec investicij že v prihodnje letu, ko teh sredstev ne bo več na voljo, mi pa novih projektov še nimamo.
Vladni ekonomisti pa letos pričakujejo tudi več zasebnih investicij v stroje in opremo. Podjetja, predvsem izvozniki, namreč dosegajo dobre rezultate, po letih razdolževanja pa je vse več podjetij zopet kreditno spodobnih. Zdaj so torej na potezi banke, polne denarja, da poiščejo ekonomsko upravičene projekte in podjetjem omogočijo zagnati razvojni cikel.
Trg dela
A teh, sicer obetavnih rezultatov, mi še ne bomo kmalu občutili. Brezposelnost bo namreč še dolgo vztrajala na rekordnih ravneh. Števio registrirano brezposelnih naj bi se z dobrih 120 tisoč v lanskem letu, letos znižalo 114.300, prihodnje leto pa na 110.400. Stopnja registrirane brezposelnosti naj bi se tako letos znižala za vsega 0,6 odstotka, prihoidnje leto pa še za dodatnega pol odstotka.
Pomladanska napoved 2015 - stopnja registrirane brezposelnosti:
2014 | 13,1 % |
2015 | 12,5 % |
2016 | 12 % |
Žal pa bodo na izboljšanje razmer na trgu dela, bolj kot sama gospodarska rast vplivale demografske spremembe. Slovenci se namreč staramo; vsako leto je približno 10.000 manj delovno ektivnih, za približno enako številko pa se poveča število upokojencev, starejših od 65 let.
Sprememba prebivalstva 2020/2014
delovno sposobni (20-64) | - 58.000 |
starejši (65+) | + 62.000 |
Plače
Boljše razmere v gospodarstvu pa naj bi le nekoliko spodbudile tudi rast plač. Ta bo več kot dvakrat višja v zasebnem (1,3 odstotka) kot v javnem sektorju (0,6 odstotka). Prihodnje leto pa najn bi se rast plač v zasebnem in javnem sektorju izenačila pri 1,8 odstotka.
Glede na to, da imamo v Sloveniji rahlo deflacijo, kar pomeni, da se življenjske potrebščine dejansko cenijo, na Umarju pričakujejo, da se bo zasebna potrošnja povečala za 1,1 odstotka. Nasprotno pa naj bi država letos nekoliko zategnila pas in trošila manj: - 0,4 odstotka.
Skrita nevarnost dobrih rezultatov
Spodbudni reztultati in napovedi, ki jih je danes predstavil Umar, temeljijo predvsem na boljših razmerah v naših najpomembnejšioh trgovinskih partnericah ter izboljšani konkurenčnosti naših izvoznikov. Politika namreč vseh pet leta krize, 2009-2013, ni sprejela praktično nobene strukturne reforme ali resnega ukrepa, ki bi našim podjetjem olajšal poslovanje.
Pravzaprav smo krizo preživeli predvsem na račun ogromnega zadolževanja. Od leta 2008 smo se namreč zadolžili za več kot 20 milijard evrov in s tem javnofinančni dolg zvišali na več kot 30 milijarde evrov oziroma 80 odstotkov BDP. Čeprav so zahtevani donosi na naše državne obveznice trenutno res nizki, pred dnevi je država izdala 20-letno obveznico z obretno mero 1,50 odstotka, ne gre pozabiti, da smo se med krizo, še pred poldrugim letom, zadolževali rekordno drago.
Politika si že tako rada pripiše zasluge za ugodne rezultate in jih izkoristi za dvigovanje priljubljenosti. nevarnost pa je, če bo te rezultate izkoristila tudi za to, da bo namesto nujnih strukturnih reform, še naprej sprejemala delne, ad hoc rešitve, ki ne bodo ogrožale njene priljubljenosti. Kajti naslednje krize ne bomo preživeli na kredit.
KOMENTARJI (102)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.