"Globoko smo razočarani ... Samo pretekli teden smo dobili za 330 milijonov evrov novih obdavčitev za prihodnje leto po zdravstvenem interventnem zakonu in zakonu o obnovi," je na mesečnem srečanju Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) z novinarji v Ljubljani dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. "Ne pričakujemo subvencij, ampak predvsem primerljive konkurenčne pogoje. Teh pa nismo deležni; z vedno večjimi obdavčitvami samo še tonemo," je še dodala.

Podjetja energetsko intenzivne industrije, kot so proizvodnja kovinskih materialov in nekovin ter papirna industrija, opozarjajo, da so zaradi visokih cen energije vedno manj konkurenčna. Cene so se letos sicer znižale, a je veliko podjetij lani energijo zakupilo vnaprej.

"Mislimo, da bi morali sprejeti ukrepe, saj so določena podjetja konec lanskega leta zakupila celotno energijo po rekordnih cenah," je povedala vodja združenj kovinskih materialov in nekovin, za papirno in papirno predelovalno industrijo ter za tekstilno, oblačilno in usnjarsko predelovalno industrijo Petra Prebil Bašin.

Stroški energije nižajo njihovo konkurenčnost. Poleg tega se v drugi polovici leta soočajo s padcem obsega naročil, kar je pričakovati še v prvem četrtletju 2024, okrevanje pa šele na polovici prihodnjega leta. Zmanjšuje se obseg proizvodnje, letos je v teh panogah upadel za od od 10 do 15 odstotkov. Dražijo se tudi surovine, ob tem pa se povečujejo pritiski na prodajne cene, je povedala Prebil Bašin. Podjetja morajo zaradi manj porabljene energije plačevati tudi penale, je dodala ter poudarila: "Za industrijo pogled naprej ni zelo jasen. Želimo si dogovore z vlado."

Nahtigalova je ocenila, da država lanske energetske krize ni dobro naslovila. Namesto subvencij bi bila bolj primerna kapica na cene, je dejala. Po njenih besedah so bila podjetja lani v tem času prisiljena sklepati pogodbe za naprej, kar jih "tepe že vse letošnje leto in jih bo še naprej". "Zmagovalec je tisti, ki je trenutno na 'spotu', ne tisti, ki je po nasvetu strokovnjakov sklepal pogodbe," je dodala.

Gradbeništvo letos doživlja 'turbulentne trenutke'

Dodatno bo predvidoma na stroške podjetij za elektriko vplival nov način obračunavanja omrežnine, ki naj bi bil uveden s 1. julijem. "Prvi izračuni kažejo na povečanje stroškov, kar zaznavamo kot problem. Natančnih izračunov še nimamo, a kaže na tudi 30 do 40 odstotkov višjo omrežnino," je dejala Prebil Bašin. V mnogih panogah namreč ne morejo proizvodnje tako prilagoditi, da bi jo izvajali v času dneva, ko bo omrežnina nižja.

Gradbeništvo letos doživlja "turbulentne trenutke", najbolj po avgustovskih poplavah, je dejal direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala Gregor Ficko in dodal, da se je že pred poplavami nakazovalo, da prihaja rahlo ohlajanje. Za letos pričakujejo upad prihodkov gradbene panoge z lanskih 8,3 milijarde na 7,3 do 7,5 milijarde evrov oz. za od sedem do 10 odstotkov.

Popolavna obnova bo sicer gradbena podjetja polno zaposlovala, ni pa to "zlata jama", je poudaril Ficko, saj da gre večinoma za klasična zemeljska dela. V zakonu o obnovi pogrešajo napoved priprave nacionalnega programa ureditve slovenskih vodotokov z opredelitvijo del, finančnimi viri in časovnico.

Tudi v tej panogi so velike neznanke zaradi energetike. Ficko je kritičen tudi zato, ker pri državnih naročnikih, kot pravi, ni razumevanja za zvišanje cen izvajalcev, ki se s podražitvami soočajo že od pandemije. Meni tudi, da bi morali projekte, ki jih država potrebuje, kot so tretja razvojna os, investicije v železnice, dodaten avtocestni pas, pospešiti.

Kaj pa kmetijsko-živilska panoga?

Ukrepanje države pričakujejo tudi v kmetijsko-živilski panogi. Kot je dejala direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc, bodo na prvem sestanku z novim ministrom odprli tematiko subvencij za rastlinsko in drugo pridelavo, ki bi morale biti po njihovem mnenju višje. Zanima jih tudi, kakšen bo položaj slovenskih dobaviteljev Tuša, potem ko bo trgovca prevzel Mercator. Prav tako nameravajo opozoriti na morebitne dajatve na alkohol in sladkor v izdelkih ter na področja, kjer pa dajatve niso pobrane, npr. za rabo vode.

Vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc je dejal, da za leto 2024 največjo negotovost predstavljajo geopolitične razmere in posledično cene surovin in energentov. Trenutna ocena gospodarske rasti GZS je nekaj več kot dvoodstotna rast. Pri tem so predpostavljene višje cene nafte in naftnih derivatov, kot so sedaj; če bi cene nafte ostale na sedanjih ravneh, pod 80 dolarji, pa bi to pozitivno vplivalo na gospodarsko aktivnost.